Minister Vrtovec meni, da so vinjete poceni: bomo zanje plačevali več?
Minister Vrtovec meni, da so vinjete poceni. Preverili smo cene v sedmih državah in vprašali ministrstvo, ali se obeta podražitev.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenski voznik za uporabo približno 625 kilometrov avtocestnega omrežja plača 117,50 evra na leto. V Avstriji za 106,80 evra dobi dostop do omrežja, ki obsega približno 2278 kilometrov avtocest in hitrih cest, čeprav so nekateri predori in odseki plačljivi posebej.
Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec kljub temu meni, da so slovenske vinjete v primerjavi s tujino poceni. Tako jih je ocenil v intervjuju za Podjetno Slovenijo.
Pri Svet24 smo zato preverili cene vinjet v drugih evropskih državah, velikost njihovega avtocestnega omrežja in finančno breme za voznike. Ministrstvo smo ob tem vprašali, ali ministrova ocena pomeni tudi možnost podražitve slovenskih vinjet.
Na vprašanje o morebitnem zvišanju cen niso odgovorili. Namesto tega so opozorili na razlike med nacionalnimi sistemi cestninjenja.
»Pri primerjavi cen vinjet med državami ni mogoče upoštevati zgolj nominalne cene letne vinjete, temveč celoten sistem cestninjenja,« so zapisali in izpostavili predvsem posebej plačljive avstrijske predore ter madžarsko nacionalno vinjeto.
Oglejmo si torej celotno sliko.
Slovenska letna vinjeta je med dražjimi
Med sedmimi primerjanimi državami Evropske unije, ki uporabljajo vinjetni sistem za osebne avtomobile, ima dražjo nacionalno letno vinjeto od Slovenije le Madžarska.
Slovenskih 117,50 evra presega cene v Avstriji, na Češkem, Slovaškem, v Bolgariji in Romuniji. Razpon je precejšen, od približno 48 evrov v Romuniji za sodobnejše avtomobile do dobrih 169 evrov na Madžarskem.
Madžarska sicer ponuja tudi regionalne letne vinjete za posamezne regije. Običajna stane približno 20 evrov, zato vozniku, ki uporablja le del omrežja, ni treba kupiti dražje nacionalne.
Posebej izrazita je razlika z Avstrijo. Tam letna vinjeta stane skoraj 11 evrov manj, dvomesečna pa toliko kot slovenska mesečna.
Za deset zaporednih dni uporabe slovenskih avtocest mora voznik kupiti mesečno vinjeto ali dve tedenski, kar ga stane 32 evrov. V Avstriji je desetdnevna vinjeta na voljo za 12,80 evra.
Koliko nas stane kilometer avtocestnega omrežja
Ob primerjavi cen se pojavi še eno vprašanje. Kako veliko omrežje lahko voznik uporablja za plačani znesek?
Po uradnih podatkih ministrstva za infrastrukturo Dars upravlja 624,8 kilometra avtocest in hitrih cest. Avstrijsko omrežje, ki ga upravlja Asfinag, je po podatkih avstrijskega ministrstva v začetku leta 2026 obsegalo približno 2278 kilometrov.
Če ceno letne vinjete razdelimo z dolžino omrežja, dobimo v Sloveniji približno 19 centov na kilometer, v Avstriji pa manj kot pet centov.
Za primerjavo smo pregledali še Češko in Slovaško, kjer so podatki o odsekih, za katere je potrebna vinjeta, javno dostopni.
Izračun Svet24 na podlagi cenikov za leto 2026 in podatkov o dolžini omrežij. Za Slovenijo in Avstrijo je upoštevano celotno omrežje upravljavcev, vključno z odseki, kjer vinjeta ni potrebna oziroma se plačuje dodatna cestnina.
Pri Češki in Slovaški so upoštevani vinjetni odseki. Kazalnik pomeni razmerje med letno ceno in dolžino omrežja, ne dejanske cestnine za prevoženi kilometer.
Po tem izračunu je slovenska letna vinjeta glede na dolžino omrežja približno štirikrat dražja od avstrijske, približno dvakrat dražja od češke in za skoraj 40 odstotkov dražja od slovaške.
Primerjava ne meri kakovosti cest, števila predorov, stroškov vzdrževanja ali prometne obremenjenosti. Pokaže pa, kako različno velik dostop do cestnega omrežja voznik dobi za podobno letno plačilo.
Bolgarije in Romunije v ta izračun nismo vključili, saj njuni vinjeti veljata tudi za velik del običajnega državnega cestnega omrežja. Če bi upoštevali zgolj avtoceste, bi bila primerjava zanju neustrezna.
Kaj pa avstrijska doplačila, ki jih izpostavlja ministrstvo?
Avstrija del svojega avtocestnega sistema financira tudi s posebnimi cestninami. Za prehod skozi predor Bosruck je treba plačati sedem evrov, skozi Gleinalm 12 evrov, skozi odsek s predoroma Tauern in Katschberg pa 15 evrov.
Vpliv na voznikovo denarnico je odvisen od njegove poti.
Za vožnjo iz Slovenije prek Šentilja in Gradca do Dunaja po običajni avtocestni povezavi ni treba plačati dodatne cestnine za Bosruck ali Gleinalm. Voznik, ki iz Gradca nadaljuje proti Linzu, pa prečka oba.
Za povratno vožnjo skozi ta predora plača skupaj 38 evrov. Če ima avstrijsko letno vinjeto, se njegov skupni izdatek poveča na 144,80 evra.
Za redne uporabnike obstajajo tudi letne predorske karte. Skupna karta za Bosruck in Gleinalm stane 80 evrov, kar skupaj z avstrijsko letno vinjeto pomeni 186,80 evra za neomejeno število prehodov v času veljavnosti.
Opozorilo ministrstva na dodatne cestnine torej drži za posamezne razdalje. Ne drži pa, da bi jih moral plačevati vsak uporabnik avstrijskega avtocestnega omrežja.
Tudi pri nas niso vsi predori vključeni v vinjeto. Prehod skozi Karavanke stane dodatnih devet evrov, cestnino pa glede na smer vožnje pobira Dars ali Asfinag.
Za oceno, ali je povprečna uporaba avstrijskih cest dražja od slovenske, bi bili potrebni podatki o tem, koliko voznikov uporablja posebej plačljive odseke in kako pogosto. Ministrstvo takšne primerjalne analize ni predstavilo.
Avstrijci zaslužijo več, vinjeta pa jih stane manj
Pri presoji, ali je vinjeta poceni, je smiselno upoštevati tudi dohodke prebivalcev.
Po podatkih OECD je povprečna letna bruto plača, preračunana na polni delovni čas, leta 2025 znašala 37.569 evrov v Sloveniji in 58.754 evrov v Avstriji.
Avstrijski povprečni zaslužek je bil torej za približno 56 odstotkov višji.
Če ceno letne vinjete za leto 2026 postavimo v razmerje s tema zneskoma, predstavlja slovenska približno 0,313 odstotka povprečne letne bruto plače, avstrijska pa 0,182 odstotka.
Slovenska vinjeta tako pomeni za približno 72 odstotkov večji delež povprečnega bruto zaslužka kot avstrijska.
Dars lani ustvaril 161,5 milijona evrov dobička
Vprašanje cene vinjet je povezano tudi s prihodki in naložbami Darsa.
Po revidiranem letnem poročilu je družba leta 2025 ustvarila 589,4 milijona evrov prihodkov in 161,5 milijona evrov čistega dobička.
S prodajo elektronskih vinjet je zbrala približno 228 milijonov evrov, s cestninjenjem tovornih vozil pa skoraj 284 milijonov. Obenem je v razvoj in obnovo avtocestnega omrežja vložila 336 milijonov evrov, kar je za 52 odstotkov več kot leto prej.
Dars torej posluje z visokim dobičkom, vendar se sooča tudi z velikimi investicijskimi izdatki. Morebitno zvišanje cen bi bilo mogoče finančno presojati na podlagi načrtovanih gradenj, vzdrževanja, zadolženosti in pričakovanih prihodkov.
Ministrstvo se v odgovoru za Svet24 na takšne potrebe ni sklicevalo. Prav tako ni predstavilo izračuna, ki bi pokazal, da bi morala biti slovenska vinjeta zaradi financiranja avtocest dražja.
Se obeta podražitev?
Prav to je najpomembnejše neodgovorjeno vprašanje.
Ministra smo prek ministrstva vprašali, ali v tem mandatu pripravljajo zvišanje cen vinjet, kakšen dvig bi lahko prišel v poštev in kdaj bi se morebitna sprememba začela uporabljati.
Odgovora nismo dobili. Ministrstvo podražitve ni napovedalo, vendar je tudi ni izključilo.
Odločitev o cenah je v pristojnosti vlade, ki zneske določa z uredbo. Morebitno zvišanje zato ne bi bilo zgolj poslovna odločitev Darsa.
Kakšen bi bil učinek? Desetodstotna podražitev bi ceno letne vinjete zvišala na 129,25 evra, dvajsetodstotna pa na 141 evrov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
