»Ko sem kot mlada zobozdravnica prišla v Mursko Soboto, sem bila kar negativno presenečena. Veliko je bilo brezzobih ljudi, zanemarjene ustne higiene, mislim pa, da se stanje vsako leto izboljšuje. Preventiva na šolah je obrodila sadove in prihaja generacija, ki ima že popolnoma drugačen vzorec, kar se tiče čiščenja zob, obiskov pri zobozdravniku, zaradi tega pa je tudi manj bolečin in težkih posegov,« pojasnjuje.Odločitev za študij stomatologije je sprejela ob koncu gimnazije, saj ji je bil izziv delati v poklicu, v katerem bo imela opravka z ljudmi. »Kot najmlajša, tretji otrok v družini, sem spremljala študij starejših dveh, ki sta oba študirala medicino, in mogoče je tudi to vplivalo na to, da je odločitev postala trdna,« je dodala Grabar Krajnčeva, ki je na začetku kariere delovala v Zdravstvenem domu Murska Sobota, kjer je bila pozneje tudi vodja, a klic po zasebni ordinaciji je postajal vse glasnejši. Kot je dejala, ima tako več svobode glede izbire materialov, strokovnosti, kadrov in organizacije dela. »Pred 21 leti smo bili prve lastovke, a počasi se je pot zasebništva utirala. Mislim pa, da takrat ta ni bila tako težka, mlajši kolegi sedaj so imeli precej težjo,« ocenjuje.

Šumeče pijače velika nevarnost

Milena Grabar Krajnc v zasebni ordinaciji opravlja več storitev, tako protetiko kot zdravljenje zob. Z leti so se precej spremenili načini dela, nasveti zobozdravnikov, pa tudi tehnologija. Prav zato se dosledno udeležuje seminarjev in delavnic, da lahko prejeto znanje prenese v svoje okolje. »V zadnjem desetletju je bil v stomatologiji pravi bum. Spremenilo se je vse, oprema, storitve, ki jih zaradi tega lahko opravljamo, tehnologija pa prodira v vse pore našega dela.« Pri vsakdanjem delu se zobozdravniki najpogosteje srečajo s kariesom in parodontozo, kar je oblika vnetja dlesni. V zadnjem obdobju pa je postala aktualna tudi drugačna tehnika čiščenja zob. »Bolj se uporabljajo mehke ščetke, ki jih daš pod določen kot in nato rahlo s krožnimi gibi masiraš področje med zobom in dlesnimi. Velik poudarek se daje tudi čiščenju medzobnih prostorov, ker tam ostaja leglo bakterij. Pacientom svetujemo uporabo interdentalnih ščetk in zobnih nitk.« Zobe si je treba ščetkati vsaj dvakrat na dan, kot veliko nevarnost za ustno zdravje pa stomatologinja navaja sladke šumeče pijače, zaradi katerih zobje postajajo občutljivi, pogosto pa prihaja tudi do abrazije oziroma obrabe zob.

##IMAGE-892332##

Sogovornica pravi, da se po letih dela med pacienti in zdravnikom razvijejo posebne vezi. »Nekatere spremljaš od mladosti, poznaš njihovo patologijo, s tem pa postaja obravnava lažja. Spoznaš njihova pričakovanja, kar je danes velik problem. Ugotoviti je namreč treba, kaj ljudje pričakujejo in kakšne so realne možnosti, ki jih lahko ponudiš.« Dodaja še, da je v primeru nezaupanja bolje poiskati drugega zobozdravnika. Zaupanje je pomembno še pri premagovanju stereotipnega strahu pred obiskom zobozdravnika. Po mnenju sogovornice pa se ta nekoliko razblinja, ker je veliko storitev nebolečih.
Kot na drugih področjih tudi v stomatologiji obstajajo stopnje tveganja. »Novosti na trgu ponujajo široko paleto storitev, ki so v glavnem uspešne, vedno pa obstaja odstotek pacientov, pri katerih to ne bo delovalo,« pove koncesionarka, ki kot tako navaja beljenje zob. Za to sicer obstaja precej več povpraševanja kot naročil. Množično ga ne prakticira, prihaja pa do primerov, ko se kdo zaradi rumenih zob počuti manjvrednega in je to dobra izbira. Zobozdravniki se morajo odločiti, ali bodo te storitve sploh opravljali. »Proizvajalec recimo pravi, da je beljenje neuspešno pri petih odstotkih populacije. Zato se ti odločiš, ali boš vse paciente prikrajšal, ker tega ne boš opravljal, ali pa jih boš seznanil s tveganjem.«

##IMAGE-890457##

S sistemom smo lahko zadovoljni

Mimo čakalnih vrst v zdravstvu seveda ne moremo. »Za zobne proteze in aparate se čaka dolgo. Je pa to odvisno, koliko pacientov imaš. Večja je kvota, daljše so čakalne dobe. To je slaba stvar, s katero se tudi zobozdravniki neradi ukvarjamo. Želeli bi, da se to opravi sproti, a sistem je pač tak,« zatrjuje Grabar Krajnčeva. Navkljub vsemu smo lahko po njenem mnenju Slovenci zadovoljni z ureditvijo javnega zdravstva. »Pravice so kar široko zastavljene. Mislim, da prevoza s helikopterjem niti Avstrija nima vključenega v osnovni paket. Ko se zgodijo ekstremne situacije, je pomembno, da nekdo krije stroške,« poudarja. Kot zasebna zobozdravnica ohranja tudi sodelovanje z zdravstvenim domom, saj so koncesionarji dolžni opravljati dežurstva. S kolegi prav tako vzdržujejo dobre medsebojne odnose in se nadomeščajo v primeru dopustov in bolniških odsotnosti.