Poletna utrujenost ali izgorelost?
Ko nastopi poletje, pridejo z njim tudi visoka pričakovanja: več svetlobe, več prostega časa, več druženja, več užitka.

A paradoksalno se marsikdo med nami znajde v stanju, ki mu pravimo vse drugo kot lahkotnost. Namesto občutka svobode nas zajame nenavadna teža – utrujenost, ki ne izgine, razdražljivost brez očitnega razloga, zamegljena glava, občutek, da smo že zjutraj na pol prazni.
To ni nenavadno. Poletje namreč ne pomeni nujno počitka, temveč nas pogosto celo še bolj izčrpava. Zato je ključno, da znamo razlikovati med začasno poletno utrujenostjo in resnejšim, globljim stanjem – izgorelostjo. Psihološko gledano gre za dve različni izkušnji, ki pa ju lahko v naglici zamešamo; a če ju znamo prepoznati, si lahko pravočasno pomagamo.
Poletna utrujenost: ko telo in um kličeta po umiku
Poletna utrujenost je stanje, ki ga pogosto podcenjujemo. Ne gre za bolezen ali motnjo, temveč za povsem normalen odziv telesa in psihe na spremembo zunanjih razmer in notranjih pritiskov. Visoke temperature zahtevajo več fizičnega napora za uravnavanje telesne temperature, urniki se pred dopusti pogosto zgostijo, družbena pričakovanja narastejo, spanec postane plitkejši, prehrana se spremeni – telo je torej pod stalnim dražljajem.
Psihološka plat poletne utrujenosti:
- Vaš živčni sistem se še ni »odklopil«. Ste v pogonu, čeprav vas okolje vabi k upočasnitvi.
- Utrujenost spremljajo občutki razdražljivosti, vendar ob zaznavi lastnih potreb (spanca, odmika, počitka) pogosto sledi olajšanje.
- Ni nujno, da se počutite »slabo«, a čutite, da nekaj ni v ravnovesju.

Ključni znaki:
- Ste zaspani, čeprav spite dovolj.
- Po službi nimate več volje za dejavnosti, ki so vas po navadi veselile.
- Težje se osredotočite, imate občutek »megle« v glavi.
- Čutite povečano občutljivost, notranji nemir, željo po samoti.
Dobro je vedeti: poletna utrujenost je povabilo k upočasnitvi, ne znamenje, da je z vami nekaj narobe. Ob upoštevanju svojih osnovnih telesnih in čustvenih potreb (počitek, hidracija, večer brez obveznosti) se stanje začne hitro izboljševati.
Izgorelost: ko telo in psiha rečeta »dovolj«
Izgorelost ni nekaj, kar pride nenadoma. Gre za postopno erozijo notranjih virov – psihične energije, čustvene prožnosti, telesne odpornosti. In ko se enkrat znajdete v tem stanju, prost konec tedna, spanec ali kratek oddih ne pomagajo več. Psihično ste izžeti.
Psihološka dinamika izgorelosti:
- Dolgotrajno ignoriranje svojih meja in signalov telesa.
- Nezmožnost »ugasniti« notranji motor – stalna notranja napetost.
- Globoka izguba smisla, motivacije, veselja do vsakdanjih stvari.
- Pogosto prisoten občutek sramu ali krivde, ker »ne zmorete več tako kot prej«.

Tipični znaki:
- Stalna utrujenost – tudi po več dneh počitka.
- Čustvena otopelost, brezvoljnost, občutek praznine.
- Padec učinkovitosti, težave s koncentracijo in spominom.
- Čezmerna samokritičnost, umik od odnosov, pogosti izbruhi joka.
- Telesni simptomi: težave s spanjem, srčni utrip, prebava, pogosta obolevnost.
Izgorelost pogosto dolgo ostaja spregledana, ker jo zakrivajo besede, kot so: »Moram še malo potrpeti, bo že bolje.« A če telo že dolgo šepeta, se bo na koncu oglasilo z bolečim krikom. Zato je prav psihološko razumevanje izgorelosti ključno: ne gre za šibkost, temveč za preobremenjenost. In pomoč – strokovna ali podporna – je nujna.
Kako si lahko pomagate – danes, ne šele na dopustu
Ustavite se – zares
Ne le fizično, temveč tudi mentalno. Vsaj za nekaj ur pozabite na produktivnost. Bodite človek, ne le vloga. Počitek ni razvada, je biološka in čustvena potreba.
Preverite svoje notranje »da«, ki so v resnici »ne«
Psihološke meje so temelj zdrave samopodobe. Če pogosto rečete »da«, da bi bili sprejeti ali da ne bi razočarali, telo slej ko prej začne protestirati.
Voda, hrana, spanec – osnovna, a pogosto zanemarjena pomoč
Ne podcenjujte vpliva osnovne fizične oskrbe na psihično počutje. Blaga dehidracija že povzroča zmanjšano koncentracijo in slabše razpoloženje.

Zvečer brez stimulacije
Izklopite zaslone, pogasite dražljaje. Dovolite si biti v miru. Psihološko: um se začne pomirjati šele, ko dražljaji utihnejo. Šele takrat zaslišite sebe.
Pogovor – ne zaradi nasveta, ampak zaradi bližine
Pogovor z nekom, ki mu zaupate, ima terapevtsko moč. Slišanost in sprejetost zmanjšujeta notranji pritisk in povečujeta občutek varnosti.
Najpomembnejše pravilo? Ne čakajte na rob.
Psihološka resnica je preprosta: izčrpanost ni junakovo priznanje, temveč klic po spremembi. Če vas telo in um že nekaj časa opozarjata, da je preveč – poslušajte.
Ni vaša dolžnost, da ste ves čas močni. Vaša dolžnost je, da ste iskreni do sebe. In to je resnična moč.
SOS: Ko je vsega preveč
Ko čutite, da ste blizu roba, naredite naslednje:
- Za pet minut se ustavite. Zaprite oči. Poglobite dih. Dovolite si početi nič – brez občutka krivde.
- Vprašajte se: Kaj zdaj najbolj potrebujem? Morda je to spanec. Morda tišina. Morda objem.
- Zmanjšajte svoj seznam. Ena stvar manj – naj bo prva zmaga dneva.
Vzemite poletje kot priložnost – ne le za oddih, temveč za globlji stik s seboj. Ne iščite idealnega dopusta, temveč prostor znotraj sebe, kjer si lahko rečete: »Dovolj je bilo. Zaslužim si mir.«
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se