Arhiv Štajerskega Tednika

Največje število potrjenih bolnikov, okuženih s tem virusom, so do sezone 2018 zaznali blizu slovensko-hrvaške meje. Območje Slovenije je bilo že pred prvo potrditvijo virusa zahodnega Nila uvrščeno kot območje z možnostjo pojava tega virusa zaradi naravnih danosti v okolju, ki omogočajo življenje komarja prenašalca.

Prvi primer akutne okužbe s tem virusom so v Sloveniji potrdili v avgustu 2013, lani pa so pri nas potrdili štiri primere okužbe. Eden od teh je bil vnesen, najverjetneje s Hrvaške, je pojasnil Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ostalih bolezni, ki jih lahko prenašajo komarji, v Sloveniji za zdaj niso zaznali.

Bolezen večinoma poteka brez vsakih znakov, cepiva ni

Bolezen v 80 % poteka popolnoma brez znakov in simptomov, približno pri petini bolnikov se lahko pojavi gripi podobna bolezen. Pri približno odstotku, v katerem so predvsem starejši od 50 let, kronični bolniki in tisti z oslabljenim imunskim sistemom, pa lahko pride do prizadetosti centralnega živčnega sistema.

Cepiva, ki bi preprečilo okužbo z virusom pri ljudeh, ni, obstaja pa cepivo za konje. Zdravljenje je samo v obliki podporne terapije, ki zagotavlja delovanje organov oziroma zaščite možganov, če pride do okužbe.

Zaradi pojava virusa zahodnega Nila v bližini Slovenije so letos pripravljenost na pojav virusa na državni ravni dvignili za eno stopnjo. To pomeni, da vse bolnike, ki imajo nevrološke težave, testirajo tudi na ta virus, pregledajo pa tudi vse enote darovane krvi.

Preberite več v Štajerskem Tedniku