Kdo bo pazil kriminalce v novem zaporu?
Nov zapor v Dobrunjah bo razbremenil prezasedene zapore, a kadrovske stiske ostajajo nerešene. Po oceni sindikata po državi manjka do 200 pravosodnih policistov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Prostorsko stisko slovenskih zaporov, predvsem pa zapora na Povšetovi v Ljubljani, naj bi vsaj delno omilil nov zapor v Dobrunjah. Ta je prve zapornike sprejel že konec februarja, danes pa ga bodo še uradno odprli. Zapor na Povšetovi je namreč bil 20. aprila letos z 206 zaporniki in priporniki (ob kapaciteti za 135 oseb) zaseden 152,59-odstotno. Danes uradno odprti zapor v Dobrunjah bo ob polni kapaciteti lahko sprejel 388 zapornikov.
Če nov zapor nekako rešuje prostorsko problematiko, ostaja v slovenskih zaporih pereča predvsem problematika kadrovske podhranjenosti na delovnem mestu pravosodnih policistov. Sindikat državnih organov Slovenije (SDOS) je že avgusta 2024 opozarjal na "kritično pomanjkanje" pravosodnih policistov, po njihovih navedbah bi jih za nemoteno delo potrebovali najmanj sto dodatnih, ponekod pa naj bi v nočnem času en sam pravosodni policist varoval 150 zapornikov.
Že v novem zaporu 50 pravosodnih policistov premalo
"Kljub vsem naporom, da bi pridobili nove člane oziroma zaposlene, je glede na kadrovski načrt še vedno 79 delovnih mest nezasedenih," je za Svet24 opozoril predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk. Obenem dodaja, da bi za kakovostno izvajanje dela, ki bi obenem zadovoljilo zahteve Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij nov zapor v Dobrunjah potreboval še okoli 50 pravosodnih policistov, po celotni državi pa jih primanjkuje med 180 in 200.
Že februarja lani so zaposleni v zaporih zaradi kadrovske stiske, prezasedenosti zaporov in plačnih težav izvedli opozorilni protest, sindikat pa je zaporski sistem označil za kadrovsko dolgo zanemarjenega. V odprtem pismu oktobra 2025 je SDOS dodatno opozoril, da so zapori prenapolnjeni, pravosodnih policistov in drugih strokovnih delavcev pa je vse manj, medtem ko nove kadre po njihovih navedbah zaradi plač skoraj ni mogoče pridobiti.
Odnos zapornikov boljši od odnosa države
"Plače vsekakor niso konkurenčne, začetne znašajo okoli 1200 evrov neto. Pravosodni policisti v zaporih za dobrega tisočaka opravljajo nevaren poklic, ne nazadnje so lahko deležni tudi raznih maščevanj zunaj zapora, obenem pa služba nima socialnega statusa. Včasih je odnos zapornikov do zaposlenih boljši od odnosa države," je bil oster Verk.
Verk opozarja tudi na to, da morebitni novi kadri hitro vidijo, da so delovne razmere v primerljivih poklicih, kot sta vojska in policija, veliko bolje urejeni. Obenem pa, tako Verk, poklic policista ali vojaka uživa tudi več družbenega spoštovanja od "paznikov" v zaporu. Obenem novo delovno silo odvrača tudi kadrovska podhranjenost sama, kar tvori začaran krog: "Zakaj bi nekdo delal za dva, če država ni sposobna zagotoviti nekega optimalnega števila ljudi za opravljanje dela."
En paznik na 100 zapornikov
Poleg tega Verk opozarja še na nevarnost, ki so ji pravosodni policisti v slovenskih zaporih izpostavljeni zaradi pomanjkanja delovne sile. "V zaporih so vedno napetosti, bodisi med zaporniki, bodisi med zaporniki in upravo zapora. Velika razlika je, če en pravosodni policist varuje 100 ljudi ali dva. Denimo na Dobu včasih en sam policist varuje več kot 100 zapornikov. Zaporniki podnevi seveda niso zaklenjeni v sobe, neprehodni so zgolj trakti zaporov. Nevarnost, da pride do incidenta je seveda zmeraj prisotna," je bil jasen. Sicer dodaja, da imajo slovenski zapori to srečo, da so bivalne razmere sorazmerno dobro urejene, zaradi česar je nevarnost nekakšnega organiziranega upora veliko manjša, kot pa kje drugje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
