B. B.

##IMAGE-3317942##

Če se je še pred desetletjem svetlobno onesnaževanje zdelo le zadnji modni krik okoljevarstvenikov, številne raziskave zadnjih let dokazujejo, da je zadeva mnogo bolj resna. Ogrožene niso le nočne živali in posledično biotsko ravnotežje. Resne študije dokazujejo, da se tveganje za razvoj raka izrazito poveča, če vam ponoči v spalnico pada svetloba ulične svetilke.

“Slovenci smo naravnost pohlepni na svetlobo,” pravi predsednik organizacije Temno nebo Slovenije, Andrej Mohar. Po količini svetlobnega onesnaženja so v Evropi pred nami le še Belgijci. Na prebivalca za javno razsvetljavo porabimo še enkrat več električne energije kot v Nemčiji.

Dolenjska prestolnica je po svetlobni onesnaženosti nekje v slovenskem povprečju. “Novo mesto je mesto kroglastih svetilk, ki po nepotrebnem osvetljujejo nebo. Za javno razsvetljavo na prebivalca porabite 82 kilovatnih ur letno. To je več kot še enkrat več kot na Dunaju in k sreči precej manj kot v Mariboru,” pravi Mohar, ki kot izstopajoče primere napačne osvetlitve navaja novozgrajeno javno razsvetljavo v Karteljevem, osvetlitev tovarne Adrie Mobil, vas Zbure pa ima celo za najbolj svetlobno onesnaženo vas v Evropi.

“Živimo v napačnem prepričanju, da več svetlobe pomeni več varnosti. V Nemčiji ali Avstriji avtocest ne osvetljujejo. V temi ostajajo tudi vsa križišča izven naselij, javna razsvetljava po polnoči celo ugasne, pa smo še vedno daleč pred njimi po smrtnih žrtvah v prometu,” pravi Mohar.

A pretiravanje z javno razsvetljavo preko vseh razumnih meja ni le ekološko sporno početje. Je tudi izredno potratno.

“V Novem mestu vas ena svetilka v 30 letih v povprečju stane 3.500 evrov. V Ljubljani je še hujše. Tam za posamezno svetilko v enakem obdobju porabijo 7.000 evrov. Na Kočevskem na primer pri javni razsvetljavi poznajo le eno vrsto žarnice, in sicer 250-vatno. To je tako, kot da bi se avtomobilska industrija odločila proizvajati zgolj avtobuse,” je slikovit Mohar.

Kanček upanja po izboljšanju razmer daje lani sprejeta vladna uredba o varstvu pred svetlobnim onesnaževanjem, ki med drugim določa, da lahko v Sloveniji nameščamo le svetilke, ki jih je možno namestiti na način, da svetloba ne uhaja navzgor.

To prilagoditev bodo morali, tam kjer svetilke to omogočajo, izpeljali do konca tega leta. Do leta 2013 bodo morali popraviti tudi osvetlitev kulturnih spomenikov, med katerimi je prek 3.000 cerkva.

A to je le vrh ledene gore. “Spremeniti moramo predvsem prepričanje, da je treba javno razsvetljavo namestiti na vsak poljski kolovoz,” še dodaja Mohar.