Arhiv Štajerskega Tednika

Koža si skozi leta »zapisuje« napake in pravilnosti in kaže vidne spomine. Njene lastnosti izražajo kronološko starost, življenjski slog, hormonske spremembe in bolezenske procese. Hiperpigmentirana koža sicer ni nevarno bolezensko stanje, vseeno pa lahko vpliva na počutje in samopodobo. Hiperpigmentacije ali pigmentni madeži so zunanji znak čezmernega odlaganja rjavega pigmenta melanina v koži. Vzroki za kopičenje melanina v koži so predhodne poškodbe ali vnetja na koži, jemanje nekaterih zdravil in izpostavljanje UV-žarkom.

Za nastanek pigmentnih madežev je v največji meri kriva UV-svetloba, zato so vsi, ki se pogosto nastavljajo sončnim žarkom ali obiskujejo solarij, nagnjeni k pigmentnim spremembam kože. Večinoma se začnejo pojavljati okoli 35. leta, vendar čezmerna pigmentacija prizadene tudi mlajše.

Kaj lahko storite sami

Pigmentni madeži nastanejo na tistih delih kože, ki so najbolj izpostavljeni UV-žarkom. Pomembno vlogo ima tudi barva kože in oči; ljudje svetlih las in svetlih oči so bolj nagnjeni k nastanku pigmentnih znamenj, zlasti če se veliko zadržujejo na soncu. Vpliv UV-žarkov se žal ne izniči, ampak se kopiči v kožnih celicah. Do osemnajstega leta starosti prejmemo največji delež sevanja, ta pa se pozneje samo še povečuje. Pigmentni madeži se pojavijo na koži obraza in dekolteja ter na hrbtiščih dlani in podlahti, torej na delih telesa, ki so vse leto izpostavljeni vplivu sončnih žarkov. Poleg tega pretirano izpostavljanje sončnim žarkom izsuši kožo, povzroči nastanek gubic in pretirano poroženelost, a tudi nevarne tvorbe, kot sta kožni rak in celo maligni melanom.

Preberite več v Štajerskem Tedniku