Arhiv Dolenjskega lista

Po letu dni in pol delovanja Urgentnega centra Splošne bolnišnice Novo mesto je jasno, da mnogi urgentno službo zlorabljajo. Naval bolnikov, ki dnevno prihaja tja, a vsi še zdaleč niso urgentni primeri, je neznosen.

Center, v katerem so sprva načrtovali sprejem 44 tisoč obiskovalcev letno, je že prvo leto imel 64 tisoč bolnikov, trend pa še narašča. Če bo šlo tako naprej, bo letos številka presegla 70 tisoč. Vsak dan obravnavajo dvesto ljudi.

»Naši kadrovski in prostorski resursi so več kot zasedeni in ne smemo dopustiti, da bi na račun tistih, ki neupravičeno izkoriščajo urgentne centre nastradali tisti, ki takšno hitro pomoč res potrebujejo,« meni direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto, doc. dr. Milena Kramar Zupan. Pove, da delujejo s podvojeno kapaciteto, veliko je težav in slabe volje, kadri so preobremenjeni, nemalo pa je tudi dodatnih stroškov, ki bolnišnici, ki je lani iz velikih minusov nekako le zlezla na zeleno vejo, znova povzročajo finančne izgube. Lani je ta izguba znašala preko enega milijona evrov.

Kramar Zupanova je na današnji novinarski konferenci skupaj s strokovnim direktorjem bolnišnice prim. Milivojem Piletičem, dr. med. in predstojnikom Urgentnega centra Bojanom Kostićem, dr. med., zato poudarila, da tako ne bo šlo več naprej in da je urgenca resnično namenjena le življenjsko ogroženim in urgentnim bolnikom, kamor pa ne sodijo bolniki s kroničnimi boleznimi, pri katerih poslabšana stanja pogosto niso takšna, da bi bil potreben urgentni pregled, ter bolniki z akutnimi boleznimi.

Preberite še ...

Turizem

Romarska pot, ki jo Hrvati ohranjajo že več kot 800 let

»Te težave lahko in bi že morali vsakodnevno razreševati njihovi osebni izbrani zdravniki oz. pediatri, ne pa da delajo gnečo in stroške v urgentnem centru. Nenazadnje so zato morda ogroženi tisti pacienti, ki pridejo zaradi resnih zadev,« je povedal predstojnik UC Bojan Kostić.

TUDI ZARAČUNAVANJE PREGLEDOV

Da bi se kaj spremenilo in da bi naval bolnikov v urgentni center ustavili, je bolnišnica uvedla spremembe. Od 1. oktobra naprej dežurna služba, razen prehospitalne enote, ne bo več delovala pod okriljem zdravstvenega doma, ampak bolnišnice. Na vratih urgentnega centra jasno piše, da je ta le za nujna obolenja oz. za primere življenjske ogroženosti, za ostale stvari pa naj bolniki v dopoldanskem oz. popoldanskem času iščejo usluge osebnega zdravnika ali pediatra. Seveda bo ponoči med 20. uro in 7. uro ter ob vikendih še vedno na voljo dežurna služba. »Splošnemu zdravniku zdaj dajemo vlogo vratarja, da ocenijo, kdaj svojega bolnika napotijo naprej,« poudarja Piletić.

Direktorica SB Novo mesto je z veseljem povedala, da imajo v bolnišnici pomembno pridobitev - katetrski laboratorij, ki je izrednega pomena za vso regijo. Nepogrešljiv je za zdravljenje srčno-žilnih bolezni, kjer je umrljivost velika. Bolniki po srčnem infarktu imajo v bolnišnicah s tem laboratorijem trikrat večjo možnost preživetja. Novomeška bolnišnica je sedaj po 1.200 bolnikov letno za te preglede morala pošiljati drugam, kar je po mnenju Kramar Zupanove za 4. največjo bolnišnico v Sloveniji nedopustno. Investicija je stala okrog dva milijona evrov, polovico je prispevala država. Petkove otvoritve katetrskega laboratorija se bo udeležil tudi predsednik Vlade RS Miro Cerar.

Na urgenci bodo po novem pacientom, ki niso nujni primeri, storitve začeli tudi zaračunavati, kar se do sedaj ni dogajalo.

»Še vedno bo delovala triaža, kar pomeni razvrstitev pacientov po nujnosti obravnave in še vedno bomo vsakogar pregledali. A zdravnik bo vnaprej vsakomur, ki ne bo urgenten primer, to povedal in mu nato zaračunal zdravniški pregled ter ga napotil k svojemu osebnemu zdravniku. Menimo, da bo tudi to pomagalo pri vpeljavi reda, ki je nujen,« pravi direktorica SB Novo mesto, ki poudarja, da bo to res skrajni ukrep in da ne gre za pobiranje denarja ali kakšno kratenje človekovih pravic, »le ljudi bi radi navadili na red in da ne prihaja več do zlorab. Ne zagovarjamo lažne solidarnosti.«

Direktorica je poudarila še specifiko novomeške bolnišnice, ki kot četrta največja regijska bolnišnica, po površini dela pa celo največja, saj pokriva ves JV del Slovenije, skratka Dolenjsko in Belo krajino. Kar 25 odstotkov bolnikov pa prihaja iz drugih regij. To so npr. pacienti iz Ivančne Gorice in Kočevja, ki sicer sodijo v ljubljansko regijo, a ker so na ljubljanski urgenci mnogo daljše čakalne vrste, pridejo na Dolenjsko. Pogosti pa so tudi pacienti iz Posavja, saj brežiški urgentni center dela bolj okrnjeno, pove direktorica.

Več o problematiki v četrtkovem Dolenjskem listu.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista