Majhna dioptrija, velika dilema: Ali pri 0,5 že potrebujete očala?
Majhna dioptrija še ne pomeni, da morate očala nositi ves čas. Odločilno je, kako dobro vidite in ali vas mučijo glavoboli ali utrujene oči.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko na pregledu vida prvič izvemo, da imamo dioptrijo –0,5 ali +0,5, se hitro pojavi vprašanje: ali res že potrebujemo očala? Gre za razmeroma majhno refrakcijsko napako, zato odgovor ni enak za vse. Pri nekaterih je sprememba komaj opazna, drugim pa lahko že majhna dioptrija povzroča precejšnje nelagodje.
Pri minus dioptriji gre za kratkovidnost, zato je lahko slabši predvsem pogled v daljavo. Človek težje prebere oddaljene napise, ne vidi dobro podnapisov na televiziji ali začne pripirati oči, da bi izostril sliko. Plus dioptrija je povezana z daljnovidnostjo, težave pa se lahko izraziteje pokažejo pri delu na bližino.
Kdaj lahko očala pomagajo?
Sama številka na izvidu ni edino merilo. Veliko pomembneje je, ali zaradi vida občutite težave v vsakdanjem življenju.
Med pogostimi znaki so utrujene in pekoče oči, glavobol po daljšem delu za računalnikom, naprezanje pri branju ali občutek, da morate oči nenehno siliti k ostremu gledanju. V takšnih primerih lahko tudi blaga korekcija precej izboljša počutje.
Očala lahko zmanjšajo potrebo po nenehnem prilagajanju in naprezanju vida, zato so še posebej koristna pri dejavnostih, pri katerih je jasna slika pomembna dalj časa.
Morda jih boste potrebovali samo občasno
Če dioptrija 0,5 ne povzroča opaznih težav, to še ne pomeni, da morate očala nositi ves dan. Nekateri jih potrebujejo predvsem za vožnjo, zlasti ponoči, drugi za gledanje televizije, delo za računalnikom ali branje.
Pri majhni dioptriji je zato način uporabe očal pogosto prilagojen posamezniku. Nekdo jih bo imel na nosu skoraj ves čas, drugi jih bo vzel iz etuija samo v določenih situacijah.
Pomembno vlogo imata tudi poklic in življenjski slog. Človeka, ki veliko vozi ali pri delu potrebuje zelo natančen vid, lahko že manjša zamegljenost moti bistveno bolj kot nekoga, ki takšnih vidnih zahtev nima.
Ali očala res »polenijo« oči?
Prepričanje, da se oči zaradi očal razvadijo in vid zato hitreje peša, je zelo razširjeno, vendar očala sama po sebi ne povzročajo slabšanja vida. Njihova naloga je, da med nošenjem ustrezno popravijo lom svetlobe in omogočijo ostrejšo sliko.
Ko se človek navadi na jasen vid z očali, se mu lahko po tem, ko jih sname, zazdi, da vidi slabše kot nekoč. Razlika je preprosto bolj očitna, saj se je privadil na ostro sliko.
Pri odraslih blage dioptrije praviloma ni treba popravljati zgolj zato, da bi preprečili nadaljnje slabšanje vida. Če pa nekorigiran vid povzroča glavobole, utrujenost ali otežuje vsakodnevne dejavnosti, je uporaba ustreznih očal smiselna.
Pri otrocih veljajo drugačna pravila
Pri otrocih tudi majhne dioptrije ne gre presojati na enak način kot pri odraslih. Njihov vidni sistem se še razvija, zato je pomembno, da morebitno refrakcijsko napako pravočasno oceni strokovnjak.
Če oko v obdobju razvoja ne dobiva dovolj jasne slike, se vid lahko razvija nepravilno. Zato naj starši pri otroku ne odločajo sami, da je dioptrija »premajhna za očala«, temveč naj upoštevajo navodila okulista.
Po 40. letu se vid začne spreminjati drugače
Tudi ljudje, ki so večino življenja odlično videli brez očal, lahko po približno 40. letu začnejo opažati, da morajo telefon ali knjigo držati vse dlje od oči.
Razlog je prezbiopija oziroma starostno slabšanje sposobnosti ostrenja na bližino. Očesna leča z leti izgublja prožnost, zato postanejo očala za branje ali druga korekcija bližinskega vida pri številnih ljudeh prej ali slej potrebna.
Odločitev naj temelji na izvidu in težavah
Če imate dioptrijo 0,5 in brez očal dobro funkcionirate, jih morda ne boste potrebovali ves čas. Če pa opažate zamegljen vid, ponavljajoče se glavobole, utrujenost oči ali težave pri vožnji in delu, lahko že majhna korekcija občutno izboljša udobje.
Najprimernejšo korekcijo določi pregled vida, saj poleg same dioptrije štejejo tudi druge značilnosti očesa in vidne potrebe posameznika. Če se vid nenadoma spremeni, se pojavijo nove motnje ali vztrajni glavoboli, pa je smiselno opraviti ponoven strokovni pregled.
E-novice · Zdravje
