Arhiv NTRC

 Celoten intrevju je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. V njem tudi o trenutnem kadrovskem stanju v celjski bolnišnici, o situaciji v Urgentnem centru Celje, o pogledu Komadine na novelo zakona o zdravstveni dejavnosti in o tem, kako lahko zdravnik, ki dela v bolnišnici, nato pa še več ur dela pri zasebniku, svoje delo opravi stoodstotno kakovostno. Komadino smo vprašali še, ali drži, da so nekateri mladi zdravniki iz Celja odšli tudi zaradi slabih odnosov s predstojniki …

»Delo je resno, sploh če gledamo na vodenje v kontekstu napovedanih zakonskih sprememb in različnih pogledov nanje, ki izražajo tudi različne interese. Potem je to delo res zahtevno, saj moramo ostati znotraj varnega in kakovostnega obravnavanja bolnikov. Ravno pred časom so nam na sestanku predstavnikov vseh bolnišnic in ministrstva predstavili rezultate poslovanja bolnišnic na podlagi nove metodologije. Na sestanku je bilo večkrat poudarjeno, da se celjska bolnišnica ne more meriti z regijskimi bolnišnicami, ker je ta okvir prerasla in je primerljiva z obema slovenskima kliničnima centroma. To je torej resna stvar, a tudi resna odgovornost, zato hodim po bolnišnici z resnim obrazom …

Ali bo primerljivost s kliničnima centroma celjski bolnišnici prinesla več zdravstvenih storitev, več denarja? Pogosto je mogoče zaznati, da ko v Celju želite širiti program storitev, v Ljubljani takoj pravijo, da ni denarja. Kot da bi nekje zavirali razvoj celjske bolnišnice ….

… ker tudi v Ljubljani potrebujejo denar. Ampak poglejte to pogodbo … (op. p., pokaže dokumente)

… pogodba med celjsko bolnišnico in Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani? Torej bo celjska bolnišnica vendarle postala »enota« medicinske fakultete?

Postala bo tako imenovan kampus. Ta pogodba, ki jo bomo podpisali, je dosežek vseh generacij zdravnikov, medicinskih sester in drugih, ki so v celjski bolnišnici delali po drugi svetovni vojni. Celjska bolnišnica bo tako postala organizacijska enota, ki bo povečala možnosti za vpis na medicinsko fakulteto za dodatnih petdeset študentov.

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

Se še spomnite, česa ste se naučili na vaš prvi delovni dan?

Ti se bodo v Celju učili v kliničnem okolju?

Klinični učitelji bodo naši zdravniki. Vaje za študente v kliničnem okolju so že zdaj, ampak v 4., 5. in 6. letniku in v omejenem številu, ko so študentje že skoraj zdravniki. Zdaj bodo te vaje pomembne že od prvega letnika. Tudi način učenja se je med epidemijo in po njej spremenil, na drugi strani je ves čas izkazana potreba po večjem številu vpisanih študentov. Pogodba pomeni, da bomo določili novo število učiteljev kliničnih veščin na različnih področjih, saj so tudi v ljubljanskem kliničnem centru kadrovsko in prostorsko omejeni. Torej mi ne bomo tretji klinični center, ampak dobra učna bolnišnica. Poleg tega, da so naši zdravniki dobri kliniki, bodo zdaj dobri učitelji, a hkrati bodo imeli možnost samoizpraševanja, ali res »delajo najsodobnejšo medicino«.

Bo to motivacija, da zdravniki ne bodo odšli drugam?

Seveda. In ne le to. Gre za motivacijo mladih perspektivnih študentov oziroma zdravnikov, da bodo svoj karierni razvoj nadaljevali v Celju. Celjska bolnišnica ima sicer približno petdeset zdravnikov, ki bi lahko predavali, vendar tega vsi niso počeli, ker ni bilo toliko možnosti. Zdaj so. Ti zdravniki so poleg svojega rednega dela naredili tudi doktorate. Veliko škode je pred leti storil Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je uvedel veliko finančnih rezov, med drugim je zmanjšal možnosti za izobraževanje zaposlenih zdravnikov. Do takrat smo namreč lahko financirali doktorski študij zdravnikov. Nato se je zgodilo, da je moral zdravnik sam plačati približno dvanajst tisoč evrov šolnine, če je želel opraviti doktorat. Seveda vsi tega niso mogli. Z medicinskega vidika je omenjeni zakon pomenil, da smo žagali vejo, na kateri smo sedeli.

 Nadaljevanje intervjuja je v tiskani izdaji Novega tednika.