arhiv

arhiv

Vsako leto ugotavljamo, da je vedno manj rastlinskih in živalskih vrst. Ne zavedamo pa se, da z našim malomarnim ravnanjem poseganja v naravo, nekontroliranim odvzemom površin, onesnaženostjo, vnosom invazivnih rastlin in živali v kraje, kjer ne bi smele biti, podnebnimi spremembami in pretiranim turizmom uničujemo ekosistem.

Če bo pa ekosistem uničen, bomo ogrozili življenje ne samo rastlinskim in živalskim vrstam, ampak tudi nam samim, našemu preživetju. Že preko 8000 rastlinskih in živalskih vrste je ogroženih ter okrog 30000 ranljivih.

Velik problem je, kako to uničevanje zaustaviti. Združeni narodi se trudijo po svojih močeh, zato je konec leta 2013 Generalna skupščina razglasila 3. marec za Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.

Temelj, na katerem je gradila svojo zamisel o proglasitvi tega Svetovnega dneva, ji je bil pa datum podpisa Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami in ki naj bi predstavljal glavno orožje proti temu uničevanju, s katerimi so se vsi strinjali.

Kljub temu nas napovedi o vedno večjem uničenju ekosistemov še vedno ni streznilo, še vedno se ne zavedamo, da drvimo v propad, v kolikor ne bomo ohranjali in varovali to raznolikost, ki je življenjskega pomena, nam podarja zdravje in je steber za naš obstoj.

Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst proslavimo ne samo z govori, pač pa še najbolj z raznolikimi fotografijami rastlin in živali, njihovo milino in raj, ki ga ustvarjajo.

Nikar ne prižigajmo zmagoslavnega ognja, ne plešimo okrog njega z divjaškim kričanjem, ko smo najlepše rastline poteptali in živali pobili.

A si zares želimo imeti v svoji bližini prazne zaplate posušene zemlje, brez ene travice, drevesa, iz katerega ne bi bilo slišati ptičjega žvrgolenja? Če je tako, se je naš okus za nekaj lepega in zdravega resnično spremenil v nekaj nedopustnega, grdega.