##IMAGE-4073243##

Slovenska karitas prvega maja obeležuje 30. obletnico začetka organiziranega delovanja v Sloveniji. Ustanovila jo je Slovenska škofovska konferenca, na pobudo tedanjega nadškofa Alojzija Šuštarja. V naslednjih mesecih so bile ustanovljene še tri škofijske Karitas, in sicer v Ljubljani, Mariboru in Kopru ter številne župnijske Karitas. Po drugi svetovni vojni je bila organizirana karitativna dejavnost v cerkvi s strani države prepovedana, kljub temu dobrodelnost v župnijah ni nikoli zamrla. V začetku devetdesetih let, ob demokratizaciji Slovenije in ob prihodu številnih beguncev zaradi vojne v republikah nekdanje Jugoslavije, so nastale prve organizirane župnijske Karitas, ki so se zaradi pomoči beguncem množično razširile po župnijah.

V slovenskem prostoru je danes Karitas prepoznavna predvsem po razvejanem prostovoljstvu z več kot 11.500 prostovoljci in po najbolj razširjeni humanitarni lokalni mreži, ki s 464 župnijskimi karitas doseže skoraj vsak kraj v Sloveniji. Šest škofijskih karitas (v letu 2007 so bile ustanovljene še v Celju, Novem mestu in Murski Soboti) na regionalnem nivoju skrbi za vsestransko podporo prostovoljstvu in reševanju zahtevnejših stisk.

V zadnjih 15 letih je preko prostovoljcev do ljudi v stiski prišlo več kot 41 mio kg hrane. Samo lani je pomoč v hrani na Karitas prejelo več kot 98.000 oseb, v različne programe pomoči, tudi nematerialne (obiski in družabnost za starejše, delavnice, tabori in učna pomoč za otroke…), je bilo lani vključenih 159.000 oseb. Karitas je ena izmed redkih humanitarnih organizacij, ki več kot polovico svojih sredstev za materialno pomoč zbere z darovi posameznikov. Ob tem se Karitas zahvaljuje za zaupanje in zvestobo številnih darovalcem, ki so v lanskem letu darovali 3,7 mio EUR v različnih dobrodelnih akcijah po vsej Sloveniji. Skoraj 1 mio EUR pa so darovala podjetja v obliki poklonjene hrane in materiala.

Karitas je takoj po svojem nastanku gradila tudi na strokovnih programih pomoči odvisnikom v terapevtskih skupnostih in ženskam v stiski v materinskih domovih. Lani je bilo v tovrstno celovito in celodnevno strokovno oskrbo v Zavodu Pelikan in Samarijan ter v Škofijskih karitas Murska Sobota in Maribor vključenih preko 350 uporabnikov. Nepogrešljivi pa so tudi različni programi za pomoč brezdomcem, migrantom in žrtvam trgovine z ljudmi.

Pomoč Karitas se je po nekaj letih delovanja začela usmerjati tudi v tujino. Najprej je s pomočjo sledila vračanju beguncev na Balkan in pomagala ob naravnih nesrečah po svetu. V zadnjih štirinajstih letih je Slovenska karitas v Afriki podprla tudi razvojno-humanitarne projekte na področju zdravstva, šolstva, oskrbe z vodo in hrano ter omogočanja dela, ki dnevno lajšajo življenje več kot 250.000 ljudem. Med njimi je več kot polovica otrok.

Še bolj kot po številkah pa želi Karitas ostati in biti prepoznavna po prijaznem in odprtem odnosu do ljudi, srčnosti ter spoštovanju človekovega dostojanstva. Ob 30 letnici si zadaja nov poudarek z geslom »Karitas, glas revnih v družbi!«, saj se iz izkušnje zaveda, da mora poleg pomoči biti tudi zagovornik revnih, ki velikokrat v družbi nimajo glasu.

Karitas bo v letošnje jubilejno leto vstopila delovno. Zaradi kriznih razmer ob epidemiji bomo zunanja praznovanja prestavili na kasnejši čas in prednostno ostali na razpolago ljudem v stiski. V nagovoru sodelavcem Karitas je predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl dejal: »Vsak čas ima svoje preizkušnje. Pred tridesetimi leti, ob ustanovitvi Karitas, so bile še isto leto, na začetku meseca novembra 1990, hude poplave po celotni Savinski dolini in še kje drugje. Takrat je bil to prvi in velik izziv za novoustanovljeno Karitas v Sloveniji. Že ob tistem prvem izzivu so člani Karitas pokazali vso svojo iznajdljivost in zrelost, pa čeprav je bil to šele začetek delovanja za Slovensko karitas in prvi koraku na poti njihovega delovanja.

Danes je takšna preizkušnja korona virus. Tudi v tej preizkušnji se je znova pokazalo, da lahko Karitas dokaj hitro in organizirano odgovori na nastale težave ter se pri tem poveže in sodeluje z drugimi dobrodelnimi in človekoljubnimi organizacijami. V teh zadnjih razmerah se znova kaže, kako zelo je ljudem potrebna tudi psihosocialna pomoč, saj vedno bolj narašča število klicev, ne le po pomoči, ampak preprosto po pogovoru in klicu po nekom, ki se mu lahko zaupa.«

V prihodnjih mesecih bodo obletnice ustanovitev praznovale tudi škofijske in mnoge župnijske Karitas. Upamo, da se bodo razmere že umirile in bomo lahko konec meseca novembra jubilejno leto zaključili s Tednom Karitas in tradicionalnim 30. dobrodelnim koncertom Klic dobrote.

30 let – dodatni podatki o delu Karitas

V letu 2019 je v Sloveniji v okviru mreže Karitas delovala krovna organizacija Slovenska karitas, šest škofijskih karitas, 464 župnijskih in območnih karitas ter dva zavoda (Zavod Pelikan in Zavod Samarijan), ki izvajata socialno varstvene programe na področju pomoči ženskam v stiski in pomoči zasvojenim. V Karitas je v letu 2019 delovalo več kot 11.500 prostovoljcev, ki so skupaj opravili 677.316 ur prostovoljnega dela.

Karitas je v Sloveniji zagotovo najbolj prepoznavna po razdeljevanju materialne pomoči, saj je v zadnjih petnajstih letih razdelila več kot 41 mio kg hrane. Skupna vrednost programov pomoči v hrani, higienskih pripomočkih, kurjavi, plačilu položnic in ob naravnih nesrečah pa je v zadnjih petnajstih letih dosegla 80 mio EUR. Če je v prvih letih delovanja pomoč Karitas dosegla nekaj tisoč družin, je samo lani Karitas z materialno pomočjo pomagala več kot 98.000 družinskim članom, posameznikom in starejšim. Poleg te pomoči prostovoljci v župnijskih Karitas vsako leto na družabnih dogodkih razveselijo in redno obiščejo približno 54.000 starejših. V pomoč in druge različne programe za otroke; delavnice, dogodke, tabore za otroke je bilo lani vključenih več kot 29.000 otrok. Večino sredstev za materialno pomoč Karitas zbere z donacijami posameznikov in podjetij, velik del pa prispeva tudi MDDSZEM v obliki hrane iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim ter Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Nepogrešljiva pa je tudi podpora občin.

Karitas je svoje poslanstvo gradila tudi na zahtevnejši strokovni in socialno varstveni pomoči ljudem iz roba, ki vključuje nastanitev in celovito oskrbo. Danes v tovrstnih programih deluje preko 50 zaposlenih sodelavcev in strokovnjakov, predvsem iz področja sociale. Iz prvih 25 namestitev v dveh programih za odvisnike in ženske v stiski, je danes, v različnih programih s celodnevno oskrbo, vključenih preko 350 oseb. Iz enega materinskega doma jih je nastalo osem in ena varna hiša. Iz ene komune so nastali novi programi. Danes delujejo tri terapevtske skupnosti, sprejemni center in center za pomoč zasvojenim s pridruženimi motnjami v duševnem zdravju. Iz potreb ljudi iz roba so nastali programi za pomoč brezdomcem, prva ambulanta, dnevni centri in zavetišče, skupnosti za alkoholike in programi za oskrbo žrtev trgovine z ljudmi. Pri tem se je Karitas povezovala in sodelovala v mreži tudi z drugimi nevladnimi in vladnimi ustanovami. Skupna vrednost socialno varstvenih programov Karitas, ki jih večinsko financira MDDSZEM, je v zadnjih petnajstih letih presegla 22 mio EUR.

Pomoč Karitas se je po nekaj letih delovanja začela usmerjati tudi v tujino. Najprej je pomoč sledila vračanju beguncev na Balkan in bila namenjena pomoči ob naravnih nesrečah po svetu. V zadnjih štirinajstih letih je Slovenska karitas v Afriki podprla tudi razvojne projekte, in sicer gradnjo in/ali obnovo 7 šol in vrtca, 6 zdravstvenih centrov, 3 porodnišnic in 13 večjih vodnjakov ter pomoč pri obnovi in nakupih s hrano v 3 centrih za podhranjene otroke. Vse to danes dnevno lajša življenje več kot 250.000 ljudem v Afriki, med katerimi je več kot polovica otrok. Preko akcije Z delom do dostojnega življenja pa omogočamo redno delo in preživetje preko 350 revnim družinam v Afriki, Albaniji in na Šrilanki. Na območju Zahodnega Balkana se poleg humanitarne pomoči zadnjih 7 let usmerjamo v razvojne projekte, ki so namenjeni predvsem zaposlovanju in opolnomočenju ranljivih skupin žensk. Vrednost projektov razvojne in humanitarne pomoči v Afriki, Aziji in na Balkanu, ki jih sofinancira tudi Ministrstvo za zunanje zadeve RS, je v zadnjih 15 letih presegla 8 mio EUR.