Arhiv DL

Arhiv DL

Zadnje dni slovensko zdravstveno in posledično tudi ostalo javnost vznemirja predlagana reforma zdravstvenega sistema. Kot poroča STA v zdravstvenih zavodih na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini pravijo, da bodo 24-urno zdravstveno varstvo zagotavljali tudi potem, ko zdravniki ne bodo več opravljali dela preko polnega delovnega časa, vendar bo trpelo izvajanje rednega programa. Bolj optimistični so v brežiški bolnišnici, kjer posebnih težav ne pričakujejo.

V Brežicah je od 26 zdravnikov specialistov soglasje za delo preko polnega delovnega časa umaknilo 20, od 12 specializantov pa štirje. Med zdravniki, ki so umaknili soglasje, so tudi predstojniki oddelkov. Delo v septembru so zato organizirali drugače kot sedaj, kaj bo to prineslo, pa se bo videlo ob samem izvajanju, je dejal direktor bolnišnice Dražen Levojević. Posebnih težav zaradi tega direktor ne pričakuje, prav tako pa te spremembe ne smejo vplivati na opravljanje letošnjega programa po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Arhiv DL

V ZD Novo mesto dežurni pediatrična in zobozdravstvena služba ne bosta okrnjeni

Prav tako tudi v novomeškem zdravstvenem domu poudarjajo, da bo 24-urna urgentna služba zagotovljena kot do sedaj. Od 43 zdravnikov jih je soglasje za delo preko polnega delovnega časa umaknilo 24. Le nekateri njihovi zdravniki so že presegli letno omejitev 170 nadur, prav tako pa imajo v prehospitalni enoti pet redno zaposlenih zdravnikov, ki delajo v turnusu, so pojasnili.

Težave bi lahko, kot sta poudarili direktorica Milena Kramar Zupan in strokovna vodja zavoda Maruška Levstek Plut, nastopile v primeru, da zdravniki pričnejo dosledno upoštevati svoje zakonske pravice v zvezi z letnim dopustom in izobraževanji, torej če bodo želeli koristiti ves dopust za leto 2010 do konca tega leta in po kolektivni pogodbi nujnih 30 dni izobraževanja v dveh letih. Razmere pa bi se lahko po njunih navedbah drastično spremenile zaradi nepričakovanih dogodkov, kot so tudi odpovedi delovnega razmerja in daljše bolniške odsotnosti.

V tem primeru bodo morali za zagotavljanje 24-urnega zdravstvenega varstva bistveno bolj okrniti redno delo, kar nedvomno pomeni veliko težav za poslovanje zdravstvenega doma zaradi izgube dela plačila programa ZZZS in bistven upad kakovosti ter dostopnosti rednih zdravstvenih storitev za občane pri osebnem zdravniku.

Ne bosta pa okrnjeni ne dežurna pediatrična ambulanta ne dežurna zobozdravstvena služba, saj nihče od pediatrov in zobozdravnikov ne dosega omejitve 170 nadur letno, so zatrdili v novomeškem zdravstvenem domu.

V novomeški bolnišnici od 86 zdravnikov soglasje umaknilo 82

V novomeški bolnišnici je od 86 zdravnikov, ki so opravljali dežurstva, 82 umaknilo soglasja za delo preko polnega delovnega časa. Kot je zatrdila direktorica bolnišnice Mira Retelj, bodo zagotovili 24-urno zdravstveno oskrbo, a bo delo zelo naporno organizirati.

Po njenih besedah bo trpelo delo v rednih specialističnih ambulantah, ker po dežurstvu zdravnika ne bo več v ambulanti. Če ne bodo sklenili dogovora z zdravniki za delo po podjemnih pogodbah, se bo tako zmanjšal obseg ambulantnega dela. Prav tako se bo zmanjšala operativna dejavnost, saj v bolnišnici ob taki organizaciji dela primanjkuje anestezistov, je pojasnila Retljeva.

"Mislim, da je pred nami še kar precej usklajevanja," je dejala. Če pa ostane pri sedanjem stanju, je po njenem mnenju logično, da celotnega dela ne bodo mogli opraviti, zato bodo daljšale čakalne vrste. V bolnišnici letošnji program dela sicer opravljajo po načrtih, a jih tudi presegajo, do konca leta pa bi lahko zaradi upada predvsem ambulantne dejavnosti dobili med milijon in 1,6 milijona evrov prihodkov manj, je še dejala.

Arhiv DL

V Črnomlju pričakujejo gnečo v ambulantah

V črnomaljskem zdravstvenem domu je vseh sedem zdravnikov, ki dežurajo, in oba koncesionarja umaknilo soglasje za delo preko polnega delovnega časa. Kot je za STA pojasnila direktorica zdravstvenega doma Ljiljana Špec, bo nujna medicinska oskrba bolnikov zagotovljena, bo pa imel vsak zdravnik za svoje bolnike in za redno delo manj časa na razpolago. Delal bo namreč pet dni in pol na mesec manj, kar pomeni, da ga najmanj enkrat na teden ne bo v ambulanti in bo namesto tega dežural.

Špeceva zato pričakuje gnečo v ambulantah, a se jim je tak način razporeditve, kot pravi, zdel najbolj enostaven, saj z njim v najmanjši meri porušijo sistem dostopnosti zdravnikov za bolnike. Akutno oboleli bodo obravnavani isti dan, tisti, ki se bodo naročali, pa bodo dobili termin nekoliko kasneje, je pojasnila direktorica.