Lisca morda ni najvišja in najtežja, a ima nekaj, kar šteje največ – srce
Planinsko društvo (PD) Lisca Sevnica je v sevniški kulturni dvorani slovesno obeležilo častitljivih 120 let obstoja in delovanja.
»To je obdobje, v katerem se je spremenil svet,« je na slovesnosti dejal predsednik PD Peter Požun. »A ena stvar je ostala nespremenjena: ljubezen do gora in povezanost ljudi, ki jih te gore združujejo.« Kot je poudaril, sto dvajset let delovanja ni le časovna enota, pač pa so to zgodbe številnih generacij, ki so skozi desetletja soustvarjale neprecenljivo zgodovino društva.
Blaž Jurko in prijatelji
»Kmalu po otvoritvi Jurkove koče leta 1902 je Blaž Jurko s svojimi prijatelji, narodno zavednimi ljubitelji planin, spoznal, da za upravljanje koče in razvoj planinstva na Lisci z okolico potrebujejo lastno planinsko organizacijo na lokalni ravni. Z ustanovitvijo Posavske podružnice Slovenskega planinskega društva (SPD) leta 1905 sta Jurkova koča na Lisci in zemljišče okoli nje prešla v last nove podružnice,« je začetke organiziranega planinstva v Sevnici opisal Požun.
»V vseh teh letih smo zgradili in označili številne planinske poti, obnavljali planinske domove in koče, organizirali pohode, izlete, planinske šole in taborjenja. Spodbujali smo mladino k varnemu raziskovanju narave ter širili zavest o pomenu odgovornega odnosa do gora. Planinsko društvo Lisca Sevnica je postalo prostor povezovanja, prijateljstva, učenja in notranje rasti,« je dejal.
Planinska društva temeljijo na predanosti prostovoljcev. Zato se je Požun še posebej zahvalil vsem, ki so kakorkoli soustvarjali zgodbo društva, od pogumnih ustanoviteljev, markacistov, vodnikov in varuhov gorske narave do mentorjev mladim, vodij skupin, članov civilne zaščite, gospodarjev in oskrbnikov planinskih koč.
Društvo danes zelo zgledno skrbi za razvejano mrežo planinskih poti, za Jurkovo kočo na Lisci ter dve planinski zavetišči – Pod Svetim Rokom in Slatna.
Zgledno sodelovanje z občino
V letu 2021 so sevniški planinci skupaj z Občino Sevnica, ki je pomemben podpornik društva, obeležili 120 let Jurkove koče in 90 let Tončkovega doma na Lisci, ki ga je občina v upravljanje prevzela v letu 2014. Že pred tem občina na Lisci uredila vodovod, optično povezavo, rastlinsko ČN. Sledile številne ureditve doma in okolice, je med drugim dejal župan Sevnice Srečko Ocvirk, ki je PD Lisca Sevnica označil kot izjemnega sooblikovalca zgodovine lokalnega prostora.
Jože Prah, predsednik Meddruštvenega odbora planinskih društev Zasavje in nekdanji predsednik PD Lisca Sevnica, pa je spomnil na izjemen narodnobuditeljski pomen pogumnih ljudi, ki so pred 120 leti ustanovili planinsko društvo. To ni bilo le športno in turistično združenje, pač pa tudi družbeno-kulturno.
Društvo kot upor proti potujčevanju
»Naša podružnica je bila sedma po vrsti v Sloveniji. Njeni ustanovitelji so bili učitelji, sodniki, uradniki, duhovniki, trgovci, podjetniki, torej ljudje, ki so v ustanovitvi planinske organizacije videli način upora proti takratnemu nemškemu potujčevanju naših krajev. Podružnica je že imela svojo prvo planinsko kočo, Jurkovo kočo na Lisci, ki je bila peta slovenska planinska koča v naših gorah. Ostale koče so bile pod okriljem nemških organizacij,« je pomen začetkov sevniškega planinstva opisal Prah.
Kot je dodal, je posavska podružnica Slovenskega planinskega društva oziroma njen naslednik PD Lisca Sevnica že od vsega začetka združevala planince od Sotle do Trbovelj.
Lisca ima srce
»Lisca morda ni najvišja in najtežja, a ima nekaj, kar šteje največ – srce,« je dejal Prah. »Če bi 120 let zgodovine PD strnili v nekaj besed, bi bile to: vztrajnost, prostovoljstvo, skupnosti in ljubezen do narave. Člani društva ste vedno znali stopati skupaj. Vaše delo prepoznano po vsej Sloveniji – po urejenih poteh, planinskih domovih, po bogatem kulturnem delovanju, vzgoji mladih planincev in spoštovanju narave.«
Sevniško društvo je eno od okoli 300 planinskih društev, povezanih v Planinsko zvezo Slovenije (PZS), ki šteje preko 64.000 članov in je druga najbolj množična športna organizacija v državi, takoj za Nogometno zvezo, je poudaril predsednik PZS Jože Rovan.
PZS skrbi za preko 10.000 kilometrov planinskih poti in 2000 kilometrov turnokolesarskih poti, ki jih poleg članov planinskih društev uporablja še okoli 300.000 drugih slovenskih planincev in vse več tujcev. »Pota pa so seveda na voljo vsem, in to brezplačno, brez njih si ni mogoče zamisliti turizma v gorskih krajih. Temu je končno prisluhnila tudi država in od leta 2023 prispeva znatna sredstva za šolanje markacistov, vzdrževanje planinskih poti.«
Za obnovo koč nujni stalni finančni viri
Drugače pa je s planinskimi kočami. »Temelj našega delovanja ostaja prostovoljstvo. Žal pa ta naš zanos ni dovolj za nadaljnji razvoj planinstva. Vse več nas je na planinskih poteh – na to smo seveda lahko ponosni, toda naša infrastruktura, planinske koče in naravna plezališča, ječijo pod bremenom vse večjega obiska,« je opozoril Rovan.
»Naše koče delujejo v neprimerno težjih pogojih kot turistični objekti v dolini. Vedno znova ponavljamo, da vzdrževanje sloni večinoma na plečih prizadevnih društvenih delavcev in skromnih sredstvih planinskih društev.« Po Rovanovih besedah brez stalnih in zadostnih virov ne bo mogoče načrtovati posodobitve planinskih koč. Zato na PZS že pripravljajo strategijo razvoja planinskih koč kot podlago zakonu o njihovem rednem sofinanciranju s strani države.
E-novice · Dolenjska
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
