Zakaj pred operacijo ne smete jesti ali piti?
Hrana in pijača v želodcu lahko med anestezijo povzročita bruhanje, zadušitev in nevaren vdor želodčne vsebine v pljuča.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Navodilo, da morate pred operacijo ostati tešči, ni zgolj formalnost. Če bolnik pred posegom je ali pije, lahko zdravniki načrtovano operacijo prestavijo. Pri nujnem posegu pa morajo presoditi, ali je nevarneje čakati ali operacijo opraviti kljub polnemu želodcu.
Največja nevarnost je aspiracija
Najresnejše tveganje je aspiracija, pri kateri se vsebina želodca vrne po požiralniku ter zaide v sapnik in pljuča. To lahko povzroči dušenje, vnetje pljuč in druge hude zaplete z dihali.
Med splošno anestezijo namreč ne spimo tako kot ponoči. Zdravila začasno oslabijo zaščitne reflekse in mišice, ki običajno preprečujejo, da bi hrana, tekočina ali slina zašle v dihalne poti.
Če je želodec poln, se njegova vsebina lažje vrne navzgor, bolnik pa je zaradi anestezije ne more izkašljati ali pogoltniti.
Poln želodec otežuje poseg
Po obroku se želodec in črevesje razširita, kar lahko pri operacijah trebušne votline zmanjša prostor, ki ga ima na voljo kirurška ekipa.
Ostanki hrane lahko otežijo tudi endoskopske preiskave, pri katerih zdravnik s tanko cevko in kamero pregleduje notranjost prebavil. Hrana lahko zakrije sluznico in zmanjša preglednost, obenem pa poveča nevarnost, da bi se vsebina želodca vrnila proti ustom.
Prebava dodatno obremeni telo
Operacija je za organizem velik fiziološki napor, prebavljanje hrane pa prav tako zahteva energijo. Po obroku se poveča dejavnost prebavil, telo sprošča prebavne sokove in začne razgrajevati hranila.
Zdravniki zato želijo, da telo med posegom ni dodatno obremenjeno s prebavo težkega obroka, temveč se lahko čim bolje odzove na operacijo in začetek okrevanja.
Slabost tudi pri lokalni anesteziji
Navodila o teščosti lahko veljajo tudi pri posegih v lokalni anesteziji, ko bolnik ostane buden. Nevarnost aspiracije je takrat praviloma manjša, vendar lahko anestetiki, bolečina, stres ali injekcije povzročijo slabost in bruhanje.
Poln želodec lahko takšen odziv še poslabša in oteži okrevanje po posegu.
Kdaj morate prenehati jesti?
Natančna navodila so odvisna od vrste posega, anestezije, starosti in zdravstvenega stanja. Zato vedno upoštevajte navodila operacijske ekipe ali anesteziologa.
Bolniki pogosto dobijo navodilo, naj po polnoči ne jedo več. Pri nekaterih posegih so do določene ure dovoljene bistre tekočine, denimo voda ali črna kava brez mleka, smetane in sladkorja.
Sok, mleko in druge hranljive pijače se v želodcu zadržujejo dlje in praviloma ne štejejo med bistre tekočine. Pri nekaterih operacijah pa je lahko predpisana popolna prepoved hrane in pijače, zato splošna priporočila ne smejo nadomestiti konkretnih navodil zdravnika.
Zobe si lahko umijete
Umivanje zob je pred operacijo praviloma dovoljeno in priporočljivo. Pomembno je le, da vode ne požirate namerno in da upoštevate morebitna posebna navodila zdravstvenega osebja.
Večer pred posegom se izogibajte težkim, mastnim in obilnim obrokom. Telo je bolje že nekaj dni prej podpreti z uravnoteženo prehrano, dovolj tekočine ter manjšim vnosom alkohola in zelo mastne hrane.
Če ste v času, ko bi morali biti tešči, pomotoma jedli ali pili, tega zdravstvenemu osebju ne prikrivajte. Povejte, kaj ste zaužili, koliko in ob kateri uri. Prestavitev posega je neprijetna, vendar varnejša od tveganja za resen zaplet med anestezijo.
