Pexels

Ena največjih skritih nevarnosti so notranji zajedavci, predvsem določene vrste glist. Jajčeca le-teh psi dobijo med povsem običajnim raziskovanjem okolja: vohljanjem, lizanjem tal, stikom z iztrebki drugih živali ali preko drugih živali, kot so miši.

Otroci se pogosto igrajo na tleh, kjer so jajčeca glist, božajo psa in si včasih roke zanesejo v usta, preden jih umijejo. Tako lahko pride do prenosa zajedavcev z živali na človeka (t. i. zoonoze), kar lahko povzroči hude zdravstvene težave pri otrocih.

Tudi v urbanih območjih lahko pride do okužbe psov z jajčeci iz onesnažene zemlje. Pomislimo tudi na parke, domače vrtove, pasje iztrebke in morebitne plene (miši, ptice), ki so začasni gostitelji. Prav tako se lahko psi okužijo z zdaj precej priljubljenim načinom hranjenja s surovim mesom.

Pes na omenjene načine zaužije infektivno jajčece gliste. Okužene živali jajčeca izločajo v velikem številu. Po nekaj dneh do tednov jajčeca v zemlji postanejo infektivna in lahko ostanejo infektivna še mesece in celo leta.

Pexels

Kako pogoste so gliste pri psih?

Študije kažejo, da je delež psov, okuženih z notranjimi zajedavci, precejšen – zlasti med tistimi, ki so pogosto na prostem ali so v stiku z drugimi živalmi in površinami, kjer so prisotne tudi druge živali. NIJZ navaja, da se ocene o okuženih psih gibajo med 20 in 100 %.

Najbolj dovzetni so tja do 6. meseca pasji mladički. Pri njih zaznamo tudi klinične znake okužbe, kot so hude prebavne težave, driska, shujšanost ob napetem trebuščku, pa tudi kašelj, saj se iz jajčec razvijejo migrirajoče ličinke, ki potujejo po telesu, predvsem v pljuča.

Okužba pri odraslih psih pogosto poteka brez očitnih znakov, mine lahko precej časa, preden lastniki opazijo karkoli nenavadnega, kar pa ne pomeni, da te živali ne izločajo jajčec v okolje. Prav zato je preventivno odpravljanje parazitov eden najpomembnejših korakov v skrbi za zdravje psa in hkrati zaščita ljudi, zlasti otrok, starejših ljudi in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom – pred morebitnim prenosom zajedavcev na človeka.

Kako pride do okužbe psa?

Psi so lahko izpostavljeni glistam na številne načine:

• Mladiči se lahko okužijo že v maternici ali prek materinega mleka.
• Lizanje tal in smrčkanje po tleh v parkih.
• Uživanje iztrebkov drugih živali (koprofagija).
• Lovljenje ali zaužitje plena, ki je začasni gostitelj glist (glodalci, ptice).
• Hranjenje s surovim mesom, ki ni bilo zamrznjeno vsaj 7 dni.
• V stiku z okuženimi psi (npr. v pasjih hotelih ali pasjih igriščih).

Tudi psi, ki živijo pretežno v stanovanju, niso varni pred okužbo – jajčeca zajedavcev lahko vnesemo v stanovanje prek obutve ali oblačil.

Prenos na ljudi – še posebej na otroke

Zajedavci, kot je pasja glista, lahko okužijo tudi človeka. Do prenosa običajno pride z zaužitjem mikroskopskih jajčec, ki se lahko nahajajo v infestirani zemlji (parki, dvorišča, vrtovi), na pasji dlaki, ali celo v gospodinjskem okolju (npr. preproge, igrače).

Otroci so posebej ranljivi zaradi šele razvijajočega se imunskega sistema, pogostega tesnega stika s psi, igranja na tleh, v peskovnikih … in še nerazvite higiene.

Okužba s pasjo glisto lahko pri ljudeh vodi do bolezni, kot sta sindrom visceralne larve migrans (VLM) in očesna toksokaroza, kar v redkih primerih lahko povzroči celo izgubo vida.

VLM se pojavlja predvsem pri mlajših predšolskih otrocih do 6. leta starosti. Dečki so bolj dojemljivi za okužbe, saj se okužijo 2-krat pogosteje kot deklice*. (*NIJZ, Toksokaroza)

Sodeč po raziskavah so kar pri 27 % otrok našli protitelesa proti glisti Toxocara. Okuženi otroci na matematičnih in bralnih ocenjevanjih dosegajo nižje ocene, povečano zdravstveno tveganje pa imajo tudi za nekatere bolezni. Tveganje za epilepsijo je skoraj podvojeno, tveganje za astmo je trikrat večje.

Pexels

Znaki okužbe pri otrocih

Ličinke zajedavca potujejo po telesu in povzročajo različne simptome, ki so lahko posledica odziva telesa na migracijo ličink skozi različne organe in tkiva.

Omenjeni simptomi so:

• vročina,
• kašelj,
• piski med dihanjem,
• povečana jetra,
• slabost,
• bruhanje,
• bolečine v trebuhu,
• izpuščaji,
• povečana vranica,
• prizadetost bezgavk.

Ličinke, ki potujejo po telesu, se lahko naselijo tudi v očeh. Če imata vaš otrok ali vi več omenjenih simptomov, svetujemo čimprejšnji obisk zdravnika.

Preprečevanje je res zelo enostavno

Pravilna preventiva je tako zelo enostavna – je pa izjemno pomembna. Na voljo je vrsta učinkovitih veterinarskih zdravil, ki pomagajo nadzorovati in odpravljati te zajedavce.

Antiparazitiki so dostopni v različnih oblikah, kot so priboljšek proti notranjim parazitom, ki hkrati deluje tudi proti bolham in klopom, tablete proti notranjim parazitom ali kožni nanos, nekatere so na voljo brez recepta, druge dobite samo pri veterinarju.

Nekatera sredstva delujejo proti večini pogostih vrst glist, druga pa učinkujejo le na določene vrste zajedavcev. Zato je pomembno, da izberete zaščito, ki je celostna in psa ščiti tako pred nevarnimi glistami in drugimi notranjimi paraziti kot pred ostalimi zajedavci, kot so klopi, ki tudi prenašajo bolezni, ki so zoonoze, bolhe …

Varna in za psa prijetnejša izbira so sredstva v obliki okusnih priboljškov. Ti so primerni tako za breje in doječe psice, za mladiče, mlade pse ter tiste s kožnimi težavami in alergijami in so povsem v skladu s priporočili o pogostnosti odpravljanja notranjih in zunanjih parazitov.

Ker se jajčeca v okolje vnašajo z iztrebki, je zelo pomembno, da le-te vestno pobiramo in odstranjujemo iz okolja.

Pexels

Kako pogosto naj pes jemlje zaščito?

ESSCAP navaja priporočila za zaščito psov. Mladičke je treba zdraviti zelo pogosto. Začnemo že v leglu, pri 14. dneh starosti (saj so se lahko okužili že od mamice). Do odstavitve morajo biti zdravljeni vsakih 14 dni, nato do dopolnjenega 6. meseca starosti vsak mesec. Enako in istočasno se zdravi tudi psico do 14 dni po odstavitvi.

Pri odraslih psih je zdravljenje potrebno vsaj 4-krat na leto, da se zmanjša izločanje jajčec. V primeru, da so psi zelo izpostavljeni okužbi, torej da so hranjeni s surovo hrano, da lovijo manjše živali, da se lahko prosto gibajo ali imajo dostop do okuženih površin (parki, vrtovi in druga okužena področja), je zdravljenje potrebno vsak mesec.

Če psi živijo z majhnimi otroki ali starejšimi ljudmi in ljudmi z oslabljenim imunskim sistemom, je prav tako potrebno zdravljenje vsak mesec.

• Zaščita pomaga preprečiti okoljsko kontaminacijo z jajčeci in posledično okužbe pri ljudeh.

• Če pes že ima gliste, je potrebno večmesečno zdravljenje, saj se lahko skrijejo v druge organe, nato pa se vrnejo v prebavila in znova aktivirajo za izločanje.

Vsaj v aktivnih mesecih parazitov v toplejšem delu leta, nekako od marca do oktobra, je priporočljivo, da se pse zaščiti vsak mesec, najbolje z zaščito, ki preprečuje okužbo z vsemi zajedavci, tako notranjimi kot zunanjimi. Tovrstna zaščita je enostavna in praktična, saj z enim zdravilom rešimo vse nadloge.

Posvetujte se s svojim veterinarjem glede na način življenja svojega psa – skupaj boste našli najboljši način zaščite.

Zdrav pes, varna družina

Z redno uporabo zdravil proti parazitom ne poskrbimo le za zdravje psa, temveč tudi za okolje, in za zmanjšano tveganje za okužbo pri otrocih in drugih članih gospodinjstva. Odgovorna skrb za hišnega ljubljenčka pomeni tudi odgovornost za zdravje celotne družine.