Gradbeno dovoljenje za dvostanovanjsko stavbo, tam je zdaj šest stanovanj
Bralec iz Logatca nas je opozoril na novogradnjo v njihovem kraju, ki sploh ne bi smela nastati. Odgovorni pa se izgovarjajo vsak po svoje.
Investitor nove stavbe v Logatcu se očitno požvižga na gradbeno dovoljenje. Na parceli, kjer bi lahko stala eno- ali dvostanovanjska zgradba, zdaj tam gradijo zgradbo s šestimi stanovanji, okoli nje pa tako rekoč ni prostora, čeprav je ta pravzaprav predpisan.
»Zanima me, kako je to možno, ali se pri nas res lahko gradi kot se komu zazdi. In kako je to povezano z občinsko oblastjo, upravno enoto, celo inšpekcijo. Kam bodo vsi ti stanovalci parkirali saj ni prostora, dobili so dovoljenje za toplotno črpalko, zdaj pa namesto te montirajo šest klimatskih naprav. Sosedje bodo znoreli od hrupa,« trdi bralec.
Enostavno vprašanje, zaplete se pri odgovorih
In zato smo tudi mi vprašali na občino, na upravno enoto in ne nazadnje gradbeno inšpekcijo, postavili pa smo jim zelo enostavno vprašanje: kako lahko namesto dvostanovanjske tam zdaj stoji stavba, ki je jasno zgrajena mimo vseh dovoljenj?
Na občini Logatec so nam povedali, da je v prostorskih aktih določeno, da je »za enostanovanjske stavbe in dvostanovanjske stavbe treba zagotoviti dve parkirni mesti na stanovanje, vendar ne manj kot tri mesta, pri večstanovanjskih stavbah je število parkirnih mest odvisno od velikosti stanovanj.«
Delež zelenih površin pa mora biti na območjih s podrobnejšo namensko rabo najmanj 20 odstotkov, zasaditi pa je potrebno tudi najmanj eno drevo.
A več nam niso želeli ali smeli povedati, najprej so se izgovorili, da ne vedo natančno, za katero zgradbo gre, ko smo jim posredovali še točen ulični naslov, pa so dodali, da je na tem naslovu zemljišče namenjeno stanovanjskim površinam da je tam dovoljena le gradnja eno- in dvostanovanjskih stavb in nikakor ne gradnja večstanovanjskih stavb.
Gradbeno dovoljenje je eno, stavba nekaj drugega
Na ponovno vprašanje, zakaj potem tam stoji stavba s šestimi stanovanji, pa so nas napotili na upravno enoto Logatec, ki je pristojna za izdajo gradbenih dovoljenj na območju občine Logatec.
Tam so nam zaupali, da so za to parcelo res izdali gradbeno dovoljenje za gradnjo dvostanovanjske hiše, da so za to pridobili vsa predpisana mnenja pristojnih, da pa za stavbo uporabno dovoljenje še ni bilo izdano. »Uporabno dovoljenje mora biti izdano pred začetkom uporabe objekta. V postopku izdaje uporabnega dovoljenja se preveri, ali je objekt zgrajen v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem. Nadzor nad skladnostjo dejansko izvedene gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem pa ni v pristojnosti upravne enote, temveč ga opravlja pristojna gradbena inšpekcija,« so še zapisali.
Na dodatna vprašanja pa so odgovorili, da nekatera tudi presegajo posredovanje informacij javnega značaja. Z drugimi besedami, napotili so nas naprej na inšpektorat za naravne vire in prostor, kjer pa so potrdili, da imajo v povezavi z omenjeno stavbo evidentirano prijavo, inšpekcijski postopek pa se še ni začel. Inšpekcijski postopek sicer uvedejo po uradni dolžnosti, prijava pa je le »obvestilo oziroma pobuda organu, da uvede inšpekcijski postopek in ni zahteva za uvedbo inšpekcijskega postopka. Odločitve glede uvedbe inšpekcijskih postopkov temeljijo na prednostnih merilih.«
Premalo inšpektorjev
Gradnjo objektov sicer nadzira več subjektov, kot pravijo na inšpektoratu. Od projektanta, ki je odgovoren za pripravo dokumentacije, nadzornika, ki opravlja strokovni nadzor nad gradnjo, upravni organ vodi postopek izdaje dovoljenj. Gradbena inšpekcija pa izvaja naknadni nadzor zakonitosti. Gradbena inšpekcija ukrepa šele po uradni dolžnosti.
»Število gradbenih inšpektorjev na območju celotne Slovenije se je v obdobju 2023-2025 zmanjšalo s 63 v letu 2023 na 55 v letu 2025, kar vpliva na učinkovitost in pravočasnost izvrševanja inšpekcijskih odločb. Statistke sicer ne vodimo po lokacijah, v letu 2025 je bilo prejetih 2880 prijav in smo imeli 8366 nerešenih zadev,« so povedali na inšpektoratu.
Ter dodali, da popolnega nadzora nad vsemi gradnjami ni mogoče zagotoviti, zato je kombinacija preventivnih akcij, odziva na prijave in ozaveščanja investitorjev najpomembnejši mehanizem za zmanjševanje nedovoljenih gradenj.
Število črnih gradenj se zmanjšuje
»Gradbena inšpekcija izvaja nadzor tudi v okviru rednih in izrednih nadzornih akcij. Podatki za leto 2025 sicer kažejo izboljšanje stanja, delež nedovoljenih gradenj se zmanjšuje. Medtem, ko je bil leta 2024 kot nedovoljen označen vsak drugi pregledani objekt, je leta 2025 takšnih objektov le še približno vsak četrti.«
Ukrepe se izrekajo glede na dejansko stanje in zakonodajo, med možne ukrepe pa sodijo odločba o odstranitvi objekta ali njegovega dela, odredbo o uskladitvi z izdanim dovoljenjem, sklep o izvršbi po drugi osebi in rušitev kot skrajni ukrep.
»Rušitev je zadnja možnost. Večina postopkov se konča s sanacijo oziroma vzpostavitvijo zakonitega stanja,« še pravijo. Ali z drugimi besedami, na koncu objekt velikokrat postane legalen. A kako bodo dvostanovanjsko stavbo prekvalificirali v legalno šeststanovanjsko in kako bo to vplivalo na kakovost življenja neposrednih sosedov, pa je že drugo vprašanje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.