6 kritičnih napak, ki jih v vročih dneh delajo ljudje s prekomerno težo
Vročina postaja zdravstvena tema, ne samo vremenska napoved. Ni le neprijetna, ampak lahko pomeni resno zdravstveno obremenitev, še posebej za ljudi z debelostjo, kroničnimi boleznimi in starejše.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Poletje prinaša sonce, daljše dneve in več gibanja na prostem, a prinaša tudi vročinske valove, ki za telo niso le neprijetni, ampak lahko pomenijo resno zdravstveno obremenitev. To še posebej velja za ljudi z debelostjo, kroničnimi boleznimi, starejše in vse, ki težje uravnavajo telesno temperaturo, opozarjajo pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja, da je evropska regija najhitreje segrevajoča se regija na svetu, temperature pa naraščajo približno dvakrat hitreje od svetovnega povprečja.
Vročinski valovi zato niso več izjemen dogodek, ampak vse pogostejši javnozdravstveni izziv. Po podatkih WHO, so bile leta 2024 v Evropi smrti, povezane z vročino, ocenjene na skoraj 63.000, breme pa naj bi v prihodnjih desetletjih še naraščalo.
Zakaj debelost poveča tveganje v vročini
Pri debelosti telo pogosto težje oddaja toploto. Več maščobnega tkiva deluje kot nekakšna izolacija, zato se telo v vročini lahko hitreje pregreje. Ameriški center za nadzor bolezni med dejavniki tveganja za bolezni, povezane z vročino, poleg debelosti navaja tudi bolezni srca, slabšo prekrvavitev in nekatere kronične bolezni. Pri ljudeh s prekomerno telesno težo ali debelostjo se namreč lahko zadrži več telesne toplote.
Da gre za resen in premalo prepoznan dejavnik tveganja, potrjuje tudi ameriško kardiološko združenje, ki v svoji znanstveni izjavi o vplivu temperature na srčno-žilno zdravje navaja, da kratkotrajna izpostavljenost vročini poveča tveganje za srčni infarkt, možgansko kap, poslabšanje srčnega popuščanja, motnje srčnega ritma in nenadno srčno kap. Po njihovih ugotovitvah so najbolj ogroženi prav ljudje s srčno-žilnimi boleznimi ali dejavniki tveganja zanje, med katerimi so debelost in sladkorna bolezen.
Daljša izpostavljenost vročini lahko povzroči
- dehidracijo,
- vročinske krče,
- omotico ali omedlevico,
- vročinsko izčrpanost,
- vročinsko kap.
NIJZ opozarja, da vročina lahko prizadene vse, posebej pa občutljivejše skupine prebivalstva. Med pomembnimi ukrepi so umik v hladnejše prostore, zmanjšanje telesne dejavnosti v najtoplejšem delu dneva, pitje tekočine in skrb za ranljive ljudi v okolici.
Pri tudi poudarjajo, da je treba o vročini razmišljati podobno kot o drugih dejavnikih tveganja za zdravje: pravočasno, preventivno in s posebno pozornostjo do ranljivih skupin. Države morajo vročino obravnavati kot resno javnozdravstveno tveganje, ne le kot vremenski pojav.
Priporočila za ljudi z debelostjo v vročih dneh
-
Ne čakajte na žejo
Žeja ni vedno zanesljiv znak dehidracije. V vročini pijte redno, po manjših količinah, najprimernejša je voda. Pri srčnem popuščanju, bolezni ledvic ali omejitvi tekočin se o količini pitja posvetujte z zdravnikom.
-
Gibanje prestavite na jutro ali večer
Telesna dejavnost ostaja pomembna, vendar v vročini ni varno vztrajati pri običajnem ritmu. Hoja, kolesarjenje ali vadba naj bodo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Med 11. in 17. uro se večjim naporom raje izognite.
-
Poskrbite za hlajenje telesa
Pomagajo lahka oblačila, tuširanje z mlačno vodo, zadrževanje v senci, uporaba ventilatorja ali klimatske naprave ter umik v javne klimatizirane prostore, če doma ni mogoče ohladiti stanovanja.
-
Hrana naj bo lažja
V vročini pogosto bolje prenašate manjše, lažje obroke. Koristni so zelenjava, sadje, juhe, jogurt, ribe, stročnice in druga živila, ki ne obremenijo prebave. Alkohol poveča tveganje za dehidracijo in ga je v vročini bolje omejiti ali izpustiti.
-
Bodite pozorni na zdravila
Nekatera zdravila lahko vplivajo na uravnavanje telesne toplote, potenje, krvni tlak ali tekočinsko ravnovesje. To velja na primer za diuretike, nekatera zdravila za krvni tlak in zdravila za duševno zdravje. Zdravil ne ukinjajte sami, ampak se ob vročinskih valovih posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
-
Ne spreglejte noči
Če se stanovanje ponoči ne ohladi, se telo težje regenerira. Slab spanec lahko poveča utrujenost, lakoto in slabše prehranske odločitve naslednji dan. Če imate spalno apnejo, je poleti še posebej pomembno, da skrbite za redno uporabo predpisanih pripomočkov in čim bolj hladno spalno okolje.
Kdaj je potrebna pomoč
Takoj poiščite pomoč, če se pojavijo zmedenost, izguba zavesti, krči, zelo visoka telesna temperatura, vroča in suha koža ali hitro slabšanje stanja. V takem primeru pokličite 112. Pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, prav tako pa tudi pri NIJZ, posebej opozarjajo, da je vročinska kap življenje ogrožajoče stanje, pri katerem šteje vsaka minuta.
