Ta pogost simptom raka lahko vztraja še mesece po zdravljenju
Utrujenost je pogosta spremljevalka raka in njegovega zdravljenja. Pri nekaterih ne izgine niti po počitku in lahko vztraja še več mesecev.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Utrujenost običajno povezujemo s pomanjkanjem spanja, napornim dnevom ali telesnim naporom. Pri ljudeh, ki se zdravijo zaradi raka ali so zdravljenje že končali, pa se lahko pojavi precej drugačna oblika izčrpanosti. Ta ne izgine niti po dobrem spancu ali počitku, pri nekaterih pa vztraja še več mesecev po zaključeni terapiji.
Gre za tako imenovano utrujenost, povezano z rakom, ki sodi med najpogostejše težave med onkološkim zdravljenjem in po njem. Človek ima lahko občutek, da mu primanjkuje energije že za povsem običajna vsakodnevna opravila, čeprav se pred tem ni posebej naprezal.
Počitek pogosto ne pomaga
Prav to utrujenost, povezano z rakom, najbolj loči od običajne izčrpanosti. Po napornem dnevu se večina ljudi po spanju ali počitku počuti bolje, pri bolnikih z rakom pa se občutek pomanjkanja energije lahko nadaljuje ves dan.
Nekateri opisujejo težke noge, splošno šibkost, zaspanost in utrujene oči. Pojavijo se lahko tudi težave s koncentracijo, razdražljivost, nervoza in občutek, da že manjša opravila zahtevajo nesorazmerno veliko energije.
Pri nekaterih težave izginejo v nekaj tednih, pri drugih pa lahko trajajo več mesecev. Po nekaterih oblikah zdravljenja lahko utrujenost vztraja še precej dlje.
Zakaj zdravljenje raka povzroča tako močno izčrpanost?
Enotnega vzroka ni. K nastanku utrujenosti lahko prispevata tako sama bolezen kot zdravljenje. Kemoterapija je eden pogostih razlogov. Izčrpanost se lahko pojavi že nekaj tednov po začetku zdravljenja in pri nekaterih bolnikih vztraja tudi po koncu terapije. Podobno velja za radioterapijo, pri kateri se utrujenost pogosto postopoma stopnjuje. Po zaključku obsevanja lahko traja še več tednov, pri nekaterih ljudeh pa celo več mesecev. Verjetnost izrazite utrujenosti se lahko poveča tudi takrat, ko bolnik prejema več različnih oblik zdravljenja.
Krive niso vedno samo terapije
Izčrpanost lahko dodatno stopnjujejo posledice bolezni in zdravljenja. Ena izmed njih je anemija oziroma slabokrvnost, zaradi katere tkiva dobijo manj kisika. Težavo lahko poslabšajo tudi slabost, bruhanje, driska, ranice v ustih in spremembe okusa. Če bolnik zaradi njih manj je, telo težje dobi dovolj energije in hranil.
Svoje lahko dodajo kronične bolečine, nekatera zdravila, motnje spanja ter psihična obremenitev zaradi bolezni. Stres, negotovost in tesnoba lahko namreč izčrpanost še povečajo. Utrujenost in depresivno razpoloženje se prav tako pogosto prepletata.
Pretirano počivanje ni nujno najboljša rešitev
Ko človeku primanjkuje energije, je prva želja pogosto čim več počivati. Toda pri utrujenosti, povezani z rakom, je pomembno predvsem iskanje ravnovesja med aktivnostjo in počitkom. Koristno je spremljati, v katerem delu dneva imate največ energije, in zahtevnejša opravila načrtovati takrat. Pomagajo krajši in pogostejši odmori, preden pride do popolne izčrpanosti.
Vsakodnevne obveznosti je smiselno poenostaviti, manj pomembna opravila pa po možnosti prepustiti drugim. Namesto hitenja in večjih naporov je primernejši enakomeren tempo. Pri nekaterih bolnikih lahko k izboljšanju počutja pripomore tudi zmerna telesna dejavnost, seveda prilagojena zdravstvenemu stanju in priporočilom zdravstvenega osebja. Pomembni so tudi uravnotežena prehrana, dovolj tekočine ter tehnike sproščanja in obvladovanja stresa.
Utrujenosti ne gre vedno pripisati samo raku
Čeprav je izčrpanost med zdravljenjem raka zelo pogosta, je ni dobro avtomatično sprejeti kot nekaj, kar je preprosto treba potrpeti. V ozadju je lahko težava, ki jo je mogoče zdraviti, denimo slabokrvnost, neustrezna prehrana, bolečina ali neželeni učinki zdravil. Zato je pomembno, da bolnik izrazito ali dolgotrajno utrujenost omeni zdravniku oziroma zdravstvenemu osebju.
Posebej pomembna je zdravniška ocena, če se utrujenosti pridružijo izrazita zadihanost že ob majhnem naporu, neobvladljiva bolečina, močna slabost ali bruhanje, driska, izguba apetita ali izrazite psihične težave.
Dolgotrajna izčrpanost po zdravljenju raka torej ni nujno znak pomanjkanja volje ali kondicije. Gre za dobro poznano posledico bolezni in zdravljenja, ki lahko močno poseže v vsakodnevno življenje, zato si zasluži ustrezno obravnavo in podporo.
