© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Tetanus se lahko začne z rano: Na te simptome bodite pozorni


T. D.
13. 8. 2026, 05.45
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Tetanus je danes zaradi cepljenja redek, vendar še zdaleč ni nenevarna bolezen.

rana, tetanus, čiščenje rane.png
UI
Bakterija, ki povzroča tetanus, lahko v telo vstopi skozi poškodovano kožo, zlasti skozi globoke ali onesnažene rane.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Tetanus povzroča bakterija, ki lahko skozi poškodovano kožo vstopi v telo in začne izločati močan toksin. Ta napade živčni sistem ter lahko povzroči hude mišične krče, težave s požiranjem in celo dihanjem.

Nevarna je lahko tudi na videz majhna rana

Tetanus povzroča bakterija Clostridium tetani, katere spore so zelo odporne in jih lahko najdemo v okolju, predvsem v zemlji, prahu ter živalskih iztrebkih.

V telo vstopijo skozi poškodovano kožo. Posebej problematične so globoke vbodne rane in poškodbe, onesnažene z zemljo ali drugimi nečistočami, tveganje pa lahko predstavljajo tudi ugrizi živali, opekline in nekatere druge poškodbe.

Nevarnost torej ni rja sama po sebi, kot pogosto slišimo. Star zarjavel žebelj je tvegan predvsem zato, ker lahko povzroči globoko vbodno rano in je pogosto onesnažen z zemljo oziroma umazanijo.

Ko bakterija v ugodnih razmerah začne proizvajati toksin tetanospazmin, ta prizadene živčevje, ki nadzoruje delovanje mišic.

Preberite še

Eden najbolj značilnih znakov je otrdelost čeljusti

Simptomi se praviloma ne pojavijo takoj po poškodbi. Inkubacijska doba je lahko dolga od nekaj dni do več tednov, pogosto pa se težave pojavijo približno teden dni po okužbi.

Med najbolj značilnimi znaki je otrdelost oziroma krčenje mišic čeljusti, zaradi česar tetanus poznamo tudi po izrazu »zaklenjena čeljust«.

Pojavijo se lahko še otrdel vrat, težave s požiranjem in napete trebušne mišice. Z napredovanjem bolezni se lahko razvijejo izredno boleči mišični krči, ki jih lahko sprožijo že svetloba, glasen zvok ali dotik.

Bolezen lahko spremljajo tudi povišana telesna temperatura, močno znojenje, pospešen srčni utrip in nihanje krvnega tlaka. V najhujših primerih krči prizadenejo mišice, potrebne za dihanje, zato je tetanus lahko življenjsko ogrožajoč.

boleč vrat, boleča čeljust.png
UI
Med značilnimi znaki tetanusa so otrdelost čeljusti in vratu ter boleči mišični krči.

Ob globoki in umazani rani preverite cepljenje

Vsaka manjša praska še ne pomeni nevarnosti za tetanus. Pozornejši pa moramo biti pri globokih vbodnih in močno onesnaženih ranah ter takrat, ko ne vemo, ali smo ustrezno cepljeni.

Rano je treba čim prej temeljito sprati in očistiti ter odstraniti vidno umazanijo. Če je globoka, močno onesnažena, vsebuje tujek ali je nastala zaradi ugriza, je smiselna zdravniška ocena.

Zdravnik bo glede na vrsto poškodbe in podatke o predhodnih cepljenjih presodil, ali je potreben poživitveni odmerek cepiva oziroma dodatna zaščita s tetanusnim imunoglobulinom.

Posebej pomembno je, da ob poškodbi ne čakamo na pojav značilnih simptomov. Ko se tetanus razvije, gre za resno bolezen, ki zahteva zdravljenje v bolnišnici.

Prebolela bolezen ne zagotovi zaščite

Zdravljenje tetanusa vključuje temeljito oskrbo rane, zdravila proti bakteriji, tetanusni imunoglobulin za nevtralizacijo toksina, ki se še ni vezal na živčevje, ter zdravila za obvladovanje mišičnih krčev.

Pri hudih oblikah je potrebno zdravljenje na intenzivni negi, bolnik pa lahko zaradi težav z dihanjem potrebuje tudi mehansko predihavanje.

Pomembno je tudi dejstvo, da človek po prebolelem tetanusu ne razvije nujno zadostne imunosti. Zato je cepljenje potrebno tudi po preboleli bolezni.

cepljenje shutterstock.jpg
Shutterstock
Cepljenje je najučinkovitejši način preprečevanja tetanusa, zaščito pa je treba skozi življenje obnavljati s poživitvenimi odmerki.

Najboljša zaščita ostaja cepljenje

Tetanus se od številnih drugih nalezljivih bolezni razlikuje po tem, da se praviloma ne prenaša s človeka na človeka. Prav zato bolezni ni mogoče izkoreniniti zgolj s kolektivno imunostjo – bakterijske spore ostajajo prisotne v okolju.

Najzanesljivejša zaščita posameznika je cepljenje. Otroci so proti tetanusu cepljeni v okviru rednega programa cepljenja s kombiniranimi cepivi, zaščito pa je pozneje treba vzdrževati s poživitvenimi odmerki.

Če po poškodbi ne veste, kdaj ste nazadnje prejeli cepivo proti tetanusu, je podatek vredno preveriti. Še posebej pri globoki ali umazani rani je bolje pravočasno vprašati zdravnika, kot čakati na simptome bolezni, ki je sicer redka, a ima lahko zelo resne posledice.

E-novice · Zdravje

Navdihujoči nasveti, zdrave navade in vsebine za boljše počutje, vitalnost in notranje ravnovesje neposredno v vaš e-nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.