Arhiv NTRC

Oglasno sporočilo - Ljubljana - Sladkor v krvi pri osebi s sladkorno boleznijo (SB) mora biti čim prej po diagnozi pod nadzorom in mora tudi čim dlje tako ostati.

O tem, da je čim boljši nadzor nad boleznijo odgovornost vsake osebe s SB ter kaj lahko storimo za čim boljši nadzor sladkorja v krvi in kakšne možnosti imamo za to v Sloveniji, so se danes ob dnevu sladkorne bolezni pogovarjali zdravniki in osebe s sladkorno boleznijo. 

Mnogo ljudi s sladkorno boleznijo pove, da je njihova jutranja rutina, da najprej preverijo sladkor v krvi. Mateja Malnar Štembal, ki ima diagnozo SB tri leta, je povedala, da ji vrednost sladkorja v krvi kar precej niha. “Sladkor mi denimo poviša prhanje z vročo vodo, tudi če je zunaj vroče, pade pa mi, če plavam. Z normalno vrednostjo sladkorja začnem pospravljati, med delom pa padem v hipoglikemijo. Po njenem mnenju kot oseba s SB lahko živiš polno življenje, pomembno je le, da se v mislih ne omejuješ, česa ne smeš in kaj ni dobro, temveč da se spodbujaš k temu, kar lahko in kar je dobro zate ‒ da poskrbiš za dovolj gibanja in paziš na uravnoteženo prehrano. “Moje najboljše zdravilo je moj pes, zlati prinašalec, ki me vedno spravi v gibanje, me posluša in je moj najboljši terapevt,” je dejala Mateja.

Nadzor nad sladkorjem je zelo pomemben za osebe, ki živijo s SB 

Oseba s SB se mora vsako sekundo odločati o posledicah svoje dejavnosti in vedenja. Predvideti je treba vsak trenutek. Čeprav glede oskrbe sladkorne bolezni velja delitev na tip 1 (ko se inzulin sploh ne izloča) in tip 2 (ko trebušna slinavka še izloča inzulin, a ga je premalo), strokovnjaki pri sladkorni bolezni glede zapletov ves čas opozarjajo na kronične zaplete bolezni na živčevju, srčno-žilnem sistemu, ledvicah in očeh. “Na vse to je treba misliti že od dneva 0, torej od diagnoze. Pogosto so ob odkritju sladkorne bolezni tipa 2 zapleti že prisotni. In prav pri tipu 2 imamo veliko več ukrepov, farmakoloških in tudi nefarmakoloških, da lahko optimiziramo delovanje lastnega inzulina. 

Poleg zdravljenja z zdravili so med najpomembnejšimi in temeljnimi ukrepi za nadzor glikemije tudi nefarmakološki ukrepi. Kot je dejal dr. Skvarča, imajo ti ukrepi v smislu uvajanja zdravega življenjskega sloga in vseživljenjske edukacije še večji pomen v zgodnjih fazah bolezni, v času tlečega kroničnega vnetja, ki lahko privede do zapleta. “Ko so zapleti že prisotni, jih je tudi veliko težje zdraviti,” je opozoril. 

Družinski zdravnik lahko danes ukrepa intenzivno in takoj 
Zdravniki družinske medicine imajo navadno prvi stik z ljudmi, ki imajo težave z glikemijo, presnovo glukoze, z mejno bazalno glikemijo in lahko v skladu z možnostmi, ki jih imajo danes na voljo, ukrepajo takoj in začnejo intenzivno zdraviti. “Zdravniki družinske medicine delujemo najprej preventivno, prvi korak je zdrav življenjski slog naših bolnikov. 

Za vse, ki se dogodka v živo niste mogli udeležiti, je na voljo posnetek tukaj.

Naročnik oglasa: Zveza društev diabetikov Slovenije