Sladkorna bolezen: S čim tvegamo nastanek te nevarne kronične motnje
K sreči lahko z doslednim nadzorom nad krvnim sladkorjem, maščobami v krvi in tlakom ter nad telesno težo v veliki meri preprečimo nastanek in posledice bolezni. Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni s hudimi posledicami. Posledice bolezni so srčno-žilni zapleti, v skrajnih primerih pa tudi odpoved ledvic in slepota. Ateroskleroza nastopi približno 15 let prej kot pri osebah brez sladkorne bolezni, srčni infarkt in možganska kap pa sta od dvakrat do štirikrat pogostejša.
Kdo je bolj ogrožen
Za sladkorno boleznijo tipa 1 pogosteje zbolevajo tisti, ki imajo bolezen v družini; za sladkorno boleznijo tipa 2 pa ravno tako družinsko obremenjeni, velik dejavnik tveganja je tudi debelost, predvsem maščevje okoli pasu, starost 45 let in več, premalo gibanja, nosečnostna sladkorna bolezen in rojstvo otroka, težjega od štirih kilogramov, visok krvni tlak, povišane maščobe v krvi ter motena toleranca na glukozo, ki jo prepozna zdravnik. Bolj ogroženi so ravno tisti, ki imajo moteno toleranco na glukozo oziroma mejno povečano vrednost krvnega sladkorja: dve uri po zaužitju 75 gramov glukoze je sladkor nad zgornjo mejo normalne vrednosti (7,8 mmol/l) in pod mejo, ki je značilna za sladkorno bolezen (11,1 mmol/l). Kdor ima moteno toleranco na glukozo, ima tudi povečano tveganje za srčno-žilne bolezni.
Predolgo brez hrane
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
