Teh 7 vrst raka je vse pogostejših pri mlajših od 50 let
Rak je še vedno predvsem bolezen starejših, toda pri mlajših od 50 narašča več njegovih vrst. Zakaj se to dogaja?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Rak pri človeku, ki še ni dopolnil 50 let, ostaja precej manj pogost kot v starejših starostnih skupinah. Toda podatki iz več držav kažejo trend, ki ga raziskovalci vse težje spregledajo: nekatere vrste raka med mlajšimi naraščajo.
Nova analiza Svetovnega sklada za raziskave raka (WCRF) je pokazala statistično značilen porast števila novih primerov sedmih vrst raka pri mlajših od 50 let v Angliji. V ZDA je takšen trend zaznala pri petih, na Nizozemskem pa pri štirih vrstah. Kaj pa v Sloveniji?
Katerih sedem rakov narašča?
WCRF je analiziral podatke med letoma 2000 oziroma 2001 in 2023. V Angliji so med mlajšimi od 50 let statistično značilno naraščali:
-
rak dojk,
-
rak debelega črevesa in danke,
-
rak ledvic,
-
rak jeter,
-
rak trebušne slinavke,
-
rak prostate,
-
rak materničnega telesa.
V ZDA je WCRF ugotovil porast raka dojk, debelega črevesa in danke, ledvic, trebušne slinavke ter materničnega telesa. Na Nizozemskem pa so naraščali rak materničnega vratu, debelega črevesa in danke, ledvic ter jeter. WCRF izrecno poudarja, da velika večina rakov še vedno nastane po 50. letu, starost pa ostaja eden najpomembnejših dejavnikov tveganja.
Posebej izstopa rak debelega črevesa in danke
Pri nekaterih vrstah so se stopnje v dobrih dveh desetletjih precej spremenile. Med angleškimi moškimi, mlajšimi od 50 let, se je denimo incidenca raka debelega črevesa in danke povečala s približno štirih primerov na 100.000 prebivalcev leta 2001 na 8,4 primera leta 2023. Pri ženskah je narasla s 3,8 na 8,3 primera na 100.000.
Prav zgodnji rak debelega črevesa in danke je trenutno eden najbolj intenzivno raziskovanih. King's College London je oktobra začel veliko raziskavo PROSPECT-UK, v katero želijo vključiti do 250.000 ljudi. Raziskovalci bodo spremljali prehrano, življenjski slog, vsakodnevne navade, zdravje črevesja in okoljske izpostavljenosti ter skušali ugotoviti, kaj bi lahko pojasnilo porast bolezni pri mlajših.
Kaj pa Slovenija?
Tudi pri nas raziskovalci opažajo nekaj podobnih premikov. Analiza Registra raka Republike Slovenije za obdobje 1961–2021 je pokazala, da je leta 2021 za rakom zbolelo nekaj več kot 1.500 ljudi, starih od 20 do 49 let, v skupini nad 50 let pa skoraj 16.000.
To ponovno pokaže, kako velika je razlika med starostnimi skupinami: rak je pri starejših še vedno bistveno pogostejši. Toda slovenski raziskovalci so posebej izpostavili raka debelega črevesa in danke. Pri ljudeh med 20. in 49. letom njegova incidenca narašča, med starejšimi pa po uvedbi presejalnega programa upada.
Pri mlajših moških je v analiziranem obdobju naraščala v povprečju za 1,9 odstotka letno, pri ženskah za 1,4 odstotka.
Zakaj se to dogaja?
To je vprašanje, na katerega znanost še nima enega odgovora. WCRF med možnimi dejavniki, ki bi lahko prispevali k trendu, omenja prekomerno telesno maso in debelost, prehrano, premalo gibanja, alkohol, kajenje in okoljske izpostavljenosti.
Del porasta bi lahko pojasnila tudi boljša diagnostika, večja ozaveščenost o simptomih in to, da ljudje prej poiščejo zdravniško pomoč. Toda strokovnjaki menijo, da to verjetno ni celotna razlaga.
Tudi slovenski raziskovalci za porast raka debelega črevesa in danke med mlajšimi poudarjajo, da vzroki niso poznani. Kot možno razlago omenjajo postopne spremembe prehranjevanja in telesne dejavnosti v manj zdravo smer.
Ena vrsta raka pa med mlajšimi upada
Slika ni povsod enaka. WCRF je v vseh treh analiziranih državah zaznal upad pljučnega raka med mlajšimi, čeprav se vzorci med spoloma in državami razlikujejo. V Angliji se je denimo incidenca pri moških, mlajših od 50 let, zmanjšala s 3,3 na 2,5 primera na 100.000. To se ujema z dolgoletnim zmanjševanjem kajenja v mlajših generacijah.
Mlajša starost raka ne izključuje
Največja nevarnost takšnih podatkov je, da jih razumemo kot napoved, da bo večina mladih zbolela za rakom. Pomembnejše sporočilo je drugo: vztrajnih nenavadnih simptomov ni dobro ignorirati samo zato, ker se človek zdi "premlad za raka".
Kri v blatu ali urinu, nepojasnjeno hujšanje, zatrdlina, nenavadna krvavitev, dolgotrajna sprememba prebave ali druga nova težava, ki vztraja oziroma se slabša, so razlog, da se posvetujemo z zdravnikom, ne glede na starost.
Raziskovalci medtem poskušajo odgovoriti na precej večje vprašanje: zakaj generacije, ki danes še niso dopolnile 50 let, pri nekaterih rakih zbolevajo pogosteje kot enako stare generacije pred njimi.
