Ateroskleroza ali poapnenje žil lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Če se poškodujejo tudi arterije zgornjih in spodnjih okončin, pa zbolimo za periferno arterijsko boleznijo (PAB), ki jo ima kar vsak šesti Zemljan po 55. letu. Kako lahko poskrbimo, da poti krvnega obtoka ostanejo dobro prehodne?

Sprva nič ne boli

Zoženje žil in motnje prekrvavitve zaradi maščobnih oblog so pogostejši v spodnjih okončinah. PAB se vrsto let razvija počasi in sprva ne povzroča prav nobenih težav, ko bolezen napreduje, pa lahko na vsem lepem začnemo šepati. Značilna je stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in po počitku ne preneha. Pulzi v nogah so v tem stadiju bolezni že zelo slabo tipljivi ali pa se jih sploh ne čuti. Če bolezen še bolj napreduje, se lahko nevarno zmanjša pretok krvi v arterijah, čemur strokovnjaki pravijo kritična ishemija uda, tako da se bolečina lahko pojavi, tudi če mirujemo. In če še to traja dlje, lahko tkivo na udu propade in odmre, nastane razjeda oziroma gangrena. V tem primeru je treba nujno vzpostaviti pretok skozi arterije nog, sicer bomo ob nogo.

Bolje preprečiti kot zdraviti

Večina zdravnikov opozarja, da je eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje bolezni kajenje, ki povzroči tudi njeno naglo napredovanje, zato k preventivnemu pregledu pozivajo predvsem kadilce. Drugi pomembni dejavniki tveganja za razvoj PAB so: sladkorna bolezen, napredovalo ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in seveda starost. Kako zdrave so vaše žile, lahko hitro preverite z nebolečo meritvijo gleženjskega indeksa, ki v eni minuti izmeri tlak v žilah ter natančno in objektivno poda rezultate.

Nujno zlo?

Marsikdo meni, da so otrdele arterije naravna posledica staranja. Ni res. Poapnenje arterij, ki prevladuje pri starostnikih, nastane zaradi presnovnih sprememb, ki se začnejo že v mladosti. Začetne spremembe, ki vodijo v nastanek plakov, otrdelost arterij zaradi mreženja oziroma navzkrižnih vezi in nalaganje kalcija v aterome, lahko opazujemo že pri otrocih. Vzrok teh sprememb je deloma v prehrani in uživanju predelanih živil, kot so: bela moka, kristalni beli sladkor, poliran beli riž. Takšna živila ne vsebujejo dovolj vitaminov, mineralov in antioksidantov, da bi varovala pred poškodbami, tudi žil, zaradi prostih radikalov.

Holesterol in ateroskleroza

Še eno napačno prepričanje je, da diete z malo holesterola zmanjšajo tveganje za aterosklerozo. Priljubljene diete z malo holesterola imajo samo to prednost, da priporočajo zmanjšan vnos maščob v celoti. Uživanje preveč maščob namreč v resnici povzroča njihovo oksidacijo in zavira telesu lastne antioksidacijske sposobnosti. Sicer pa manj holesterola v prehrani pomeni le to, da bo telo proizvedlo več lastnega. Na zvišane ravni pogosto vplivajo stres in razne bolezni, med drugim dedna hiperholesterolemija, ko je holesterol izrazito povečan že od otroštva.

Uživanje maščob ni nezdravo, le omejimo jih

Mit, ki kroži med ljudmi, pravi, da nadomeščanje masla z margarino in neuživanje jajc prepreči aterosklerozo in srčni infarkt. V resnici je prav nasprotno. Srčni zapleti bolj ogrožajo tiste, ki jedo margarino in ne jedo jajc, čeprav naj bi margarina vsebovala manj nevarnih maščob. Holesterol, ki je v maslu in jajcih, nujno potrebujemo za prebavo in vsrkanje maščobnih kislih, sintezo spolnih hormonov, nastajanje vitamina D in za antioksidantno zaščito vsake celice. Poleg tega kar dve tretjini skupnega holesterola izdelajo celice same in samo eno tretjino pridobimo s hrano. Pravzaprav bi lahko vsak dan pojedli tri mehko kuhana jajca in bi holesterol v krvi ostal normalen. Žal smo premalo ozaveščeni o tem, da je holesterol povsem neškodljiv in celo koristen, če ni oksidiran. Oksidacijo pa preprečimo, če uživamo manj hrane z maščobami in več hrane z antioksidanti, torej veliko zelenjave in sadja oziroma nekatere prehranske dodatke.