arhiv Lokalno.si

##IMAGE-3404311##

V tem in naslednjem mesecu je na višku sezona nabiranja in uživanja gob. Vendar pa strokovnjaki s Centra za zastrupitve Interne klinike UKC Ljubljana opozarjajo, da morajo biti ljudje še posebno previdni pri nabiranju, kajti kaj hitro se zgodi, da spregledajo strupeno gobo, kljub temu, da so poznavalci.

Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, število hospitalizacij zaradi zastrupitev z gobami po posameznih letih niha, odvisno je tudi od gobje sezone. Veliko bolnikov v zadnjih letih obravnavajo in spremljajo samo ambulantno, zato točnih podatkov o zastrupitvah oz. težavah z zastrupitvami nimajo, saj se posamezniki zaradi lažjih prebavnih težav obrnejo zgolj na ambulanto splošne nujne medicinske pomoči.

Letos sedem zastrupitev

Letos so v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana zdravili že sedem bolnikov zaradi zastrupitve z gobami: dva primera zaradi zastrupitve z vražjim gobanom, pet zaradi zastrupitev z drugimi gobami, ki povzročajo gastrointestinalni sindrom; vsi so ozdraveli.

Vse bolnike, pri katerih sumijo na zastrupitev s smrtno nevarnimi gobami, ali v primeru hudih prebavnih težav oz. resnih zapletov (napad žolčnih kamnov z zlatenico, vnetje trebušne slinavke, velika izguba tekočine pri bruhanju ali driski - zlasti pri otrocih, starejših), po zaužitju sicer užitnih gob praviloma hospitalizirajo. Zato pri nabiranju gob ni odveč izjemna previdnost.

Dr. Lucija Šarc, dr. med., s Centra za zastrupitve Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pa svetuje, da se je potrebno držati naslednjih "zlatih pravil" pri nabiranju in uživanju gob, predvsem pa opozarja, naj ljudje ne dajejo gob malim otrokom oz. dojenčkom:

•Nabirajmo in jejmo le gobe, ki jih dobro poznamo;

•Gob naj ne uživajo majhni otroci, starejši in bolniki z dietami zaradi bolezni, kot
so žolčni kamni, vnetje trebušne slinavke, rane na želodcu in dvanajstniku;
•Gobe uživajmo kot začimbo oziroma prilogo h glavni jedi, saj so težko prebavljiva hrana, zato jih tudi ne jejmo kot glavni obrok oz. zvečer pred spanjem;
•Gobe morajo biti zdrave in ne razpadle ali črvive;
•Nabrane gobe ustrezno pripravimo čim prej (v prvih 24 urah), bodisi kot svež obrok hrane, ali pa jih ustrezno konzervirajmo (npr. blanširamo in zmrznemo, sušimo);
•Ker so dobro gojišče za bakterije, jih ne shranjujmo v "hladnih shrambah" ali hladilniku.

Prvi znaki šest, lahko tudi 24 ur po zaužitju strupene gobe

Simptomi zastrupitve z gobami kot posledica zaužitja strupene gobe so odvisni od vrste zaužite gobe in se posledično med seboj razlikujejo. Primarni simptomi zastrupitve z gobami pa so bolečine in krči v trebuhu, slabost z bruhanjem, driska in huda žeja. Sekundarni simptomi so močno znojenje, huda žeja, zlatenica, motnje zavesti in dihanja, halucinacije, upočasnjen ali pospešen srčni utrip, vročina, glavobol in bolečine v mišicah ter udih, zmedenost …

Latentna doba je čas, ki preteče od zaužitja gob do prvih znakov zastrupitve. Latentno dobo pri zastrupitvi z gobami lahko razdelimo na tri velike kategorije: kratki latentni čas (do šest ur po zaužitju), dolgi latentni čas (med 6 in 24 ur po zaužitju) ter zapozneli latentni čas (nad 24 ur po zaužitju).

Dr. Lucija Šarc še opozarja, »da se moramo v primeru kakršnih koli težav po zaužitju gob takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom, ki bo na osnovi anamnestičnih podatkov in prizadetosti bolnika ocenil, ali je potrebna ambulantna oziroma hospitalna obravnava; če bo potrebno, se bo posvetoval tudi z zdravnikom v Centru za zastrupitve. Prav tako se ne smemo zanašati, da bo driska v enem ali dveh dneh minila, kajti če se zastrupite z zeleno mušnico, ali njej sorodnimi gobami, lahko pride po prehodnem izboljšanju prebavnih težav do hude okvare organov - predvsem jeter in ledvic, ali tudi smrti.«

Iz prakse je znano, da so se zastrupili tudi "dobri poznavalci gob", če so bili pri nabiranju oz. čiščenju gob neprevidni in so med množico gob spregledali strupeno gobo, ali pa pri tem niso nosili očal, ki jih sicer uporabljajo zaradi slabovidnosti, so še navedli iz UKCL.