Profimedia

Ena izmed pogostejših presnovnih motenj v tem obdobju je nosečnostna sladkorna bolezen – stanje, pri katerem telo med nosečnostjo ne zmore učinkovito uravnavati ravni glukoze v krvi. Običajno se pojavi v drugem ali tretjem trimesečju, pri večini žensk pa po porodu izgine.

Kaj se dogaja v telesu?

V nosečnosti posteljica izloča hormone, ki pomagajo otroku rasti, hkrati pa zmanjšujejo občutljivost materinih celic na inzulin – hormon, ki omogoča prehod sladkorja iz krvi v celice. Ko trebušna slinavka ne more proizvesti dovolj inzulina, da bi premagala to odpornost, se raven glukoze v krvi zviša. Tako nastane nosečnostna sladkorna bolezen.

Dejavniki tveganja

Večja verjetnost za razvoj bolezni se pojavi pri ženskah, ki so imele prekomerno telesno težo že pred nosečnostjo, so telesno manj aktivne ali imajo v družini sladkorno bolezen tipa 2. Pomemben dejavnik je tudi starost – tveganje se poveča po 25. letu, še izraziteje pa narašča po 30. oziroma 35. letu starosti. Ženske, ki so imele nosečnostno sladkorno bolezen že v prejšnji nosečnosti ali so rodile večjega otroka, so prav tako bolj ogrožene.

Profimedia

Tveganja za mater in otroka

Čeprav bolezen po porodu največkrat izzveni, lahko neurejena raven sladkorja med nosečnostjo povzroči resne zaplete. Pri materi se lahko pojavita povišan krvni tlak in preeklampsija, poveča se tudi tveganje za porod s carskim rezom. Ženske z gestacijskim diabetesom imajo kasneje v življenju večjo verjetnost, da razvijejo sladkorno bolezen tipa 2.

Za otroka pa visoka raven sladkorja v materini krvi pomeni, da tudi on prejema več glukoze, kar lahko vodi v prekomerno rast ploda in s tem težji porod. Novorojenčki so lahko ob rojstvu nagnjeni k nizkemu sladkorju v krvi, imajo pogosteje težave z dihanjem in kasneje večjo verjetnost za debelost ter presnovne motnje.

· Zdravje

Ali je nosečnost po 35. letu res bolj tvegana?

Kako poteka odkrivanje in zdravljenje?

Ker simptomi običajno niso izraziti, se gestacijski diabetes najpogosteje odkrije z glukoznim testom med 24. in 28. tednom nosečnosti. Nosečnica popije sladko raztopino, nato pa se meri, kako njeno telo presnavlja glukozo. Če so vrednosti previsoke, zdravnik postavi diagnozo in predpiše ustrezno spremljanje.

Zdravljenje praviloma temelji na spremembah življenjskega sloga. Uravnotežena prehrana z omejenim vnosom enostavnih sladkorjev in redna, zmerna telesna dejavnost sta temelj uspeha. Pomembno je redno spremljanje ravni glukoze v krvi. Če z upoštevanjem prehranskih priporočil in gibanja sladkorja ni mogoče dovolj znižati, se lahko uvede zdravljenje z inzulinom, ki je varno tudi v nosečnosti.

Profimedia

Življenje po porodu

Pri večini žensk se stanje po rojstvu otroka normalizira. Kljub temu pa imajo ženske, ki so imele nosečnostno sladkorno bolezen, večje tveganje, da bodo kasneje razvile sladkorno bolezen tipa 2. Zato je priporočljivo redno spremljanje ravni sladkorja v krvi in vzdrževanje zdrave telesne teže tudi po nosečnosti.

· Zdravje

Hormon, ki pove, koliko časa lahko še zanosite

Ključ do zdravja: preventiva in zavedanje

Čeprav na vse dejavnike tveganja ne moremo vplivati, lahko z zdravim življenjskim slogom pomembno zmanjšamo možnosti za razvoj bolezni. Zdrava prehrana, redna telesna dejavnost in skrb za primerno telesno težo že pred nosečnostjo so najboljša preventiva.

Nosečnostna sladkorna bolezen ni razlog za paniko, temveč poziv k pozornosti. Z zgodnjim odkrivanjem, ustrezno prehrano in zdravniškim nadzorom lahko večina žensk nosečnost varno prenese in rodi zdravega otroka.

· Zdravje

Alkohol in nosečnost: resnica, ki je ne želimo slišati