Profimedia

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni je skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) in Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija predstavilo rezultate programa Alkohol skozi rožnata očala, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS. Program je zasnovan kot celostni pristop k ozaveščanju o vplivih alkohola na zdravje žensk, s posebnim poudarkom na nosečnost in dojenje.

Na novinarskem zajtrku so svoja stališča predstavili Franc Zalar, predsednik Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja, Urška Erklavec, vodja Službe za nevladne organizacije na NIJZ, ter Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.

Govorci so poudarili, da je ozaveščanje o alkoholu pomembno ne le z vidika zdravja, temveč tudi družbene odgovornosti, medijskega vpliva in preventive med mladimi.

Foto: SNCDA

Raziskave: znanje, prakse in pomanjkljivosti

V okviru programa so bile izvedene dve obsežni raziskavi – med ženskami v rodni dobi in med zdravstvenimi delavci.

• Rezultati raziskave med ženskami so pokazali, da večina razume, da v nosečnosti ni varne količine alkohola, vendar kar 70 % še nikoli ni slišalo za fetalni alkoholni spekter motenj (FASD). Prav to kaže na vrzel v javni ozaveščenosti, saj FASD vključuje trajne posledice, ki se kažejo pri razvoju ploda in otroka.
• Druga raziskava, med zdravstvenimi delavci, je pokazala raznolikost v pristopih svetovanja. Čeprav večina strokovnjakov priporoča popolno abstinenco, pogovori o tveganjih za FASD niso vedno sistematični. Kar 74 % zdravstvenih delavcev nosečnicam svetuje, naj alkohola ne uživajo, 5 % svetuje zmernost le v prvem trimesečju, 14 % pa ne daje posebnih navodil. Raziskava je prav tako pokazala, da večina zdravstvenih delavcev FASD ne diagnosticira zaradi pomanjkanja usposobljenosti, časa ali prepričanja, da bi to ne spremenilo izida za otroka.
• Dodatne raziskave programa so se osredotočile na vpliv oglaševanja alkohola. Analiza prisotnosti oglasov v desetih slovenskih mestih, digitalnega marketinga preko vplivnic in vsebin na spletnih portalih za ženske je pokazala, da so sporočila pogosto subtilna, a učinkovita: alkohol se prikazuje kot simbol sprostitve, glamurja in socialnega uspeha. Tovrstno sporočilo ustvarja občutek normalizacije pitja, kar še posebej vpliva na ženske in mlade.

Foto: SNCDA

Pomen ozaveščanja in preventivnih ukrepov

Poseben poudarek programa je bil na sodelovanju mladih kot raziskovalcev stanja dostopnosti alkohola in spremljevalcev preventivnih aktivnosti. S tem so pridobivali veščine prepoznavanja manipulativnih oglasov, razumevanje tveganj ter odgovorno ravnanje v družbi, kjer je alkohol pogosto normaliziran.

Rezultati skritih nakupov so pokazali, da je dostopnost alkohola mladim še vedno višja kot tobaka, kar zahteva dodatne preventivne ukrepe in ozaveščanje.

»Ko govorimo o alkoholu, ne gre le za osebno izbiro, temveč za odgovornost do novega življenja. Znanje in jasna sporočila sta najboljša preventiva,« je poudaril Franc Zalar.

Urška Erklavec iz NIJZ dodaja: »Digitalno oglaševanje alkohola pogosto presega meje samoregulacije. Sistemske omejitve in ozaveščanje so ključni za zaščito ranljivih skupin.«

Manca Kozlovič iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija pa opozarja: »Mladi niso samo občinstvo, temveč soustvarjalci rešitev. S kritičnim razmišljanjem in razumevanjem manipulativnih praks se lahko naučijo sprejemati odgovorne odločitve.«

Od rožnatih filtrov do jasnih odločitev

Alkohol skozi rožnata očala ni le projekt o tveganjih pitja alkohola – je celosten pristop k spremembi družbene kulture, kjer zdravje žensk, otrok in družin postane osrednja vrednota. Z združenimi močmi stroke, mladih in javnosti Slovenija gradi okolje, kjer odločanje temelji na znanju, ne na mitih ali zavajajočem oglaševanju.