Arhiv NTRC

Huda gniloba je razširjena kužna in trdovratna bolezen čebelje družine, ki običajno prizadene čebeljo zalego. Bolezen predstavlja velike ekonomske izgube v čebelarstvu ne le zaradi odmrtja čebeljih družin, temveč tudi zaradi zapore čebelarstev, saj čebelarji ne morejo trgovati s čebeljimi družinami oziroma izvajati premikov čebel na pašo. Bolezen za človeka ni nevarna, a se bakterije v obliki spor zadržujejo v medu in tako predstavljajo vir okužbe za druge čebelje družine.

Epidemija terjala svoj davek

Veterinarka Alenka Jurić iz celjske enote Nacionalnega veterinarskega inštituta pravi, da gre za zelo pogosto bolezen med čebelami. »Trdovratna bakterija, ki jo povzroča, je bolj ali manj prisotna v vseh čebelnjakih. Do izbruha pride, ko ni dobrega nadzora nad čebeljimi družinami, največkrat ob pomanjkanju hrane, ko čebele izsesajo satje in se nato okužijo s temi bakterijami, ki lahko v obliki spore v satju, medu, cvetnem prahu v panju preživijo tudi štirideset let in več,« pojasni veterinarka in obenem doda, da je v zadnjem primeru v Vinski Gori na žalost tudi epidemija terjala določen davek. Po smrti čebelarja je njegov čebelnjak ostal brez skrbnika. »Takšni primeri, ko čebele ostanejo brez skrbnika, so z vidika hude gnilobe zalege še posebej problematični, saj je okužen čebelnjak izredno nevaren za širjenje bolezni v okolico. Bolne čebele se niso sposobne braniti, zato lahko hitro v njihov čebelnjak zaidejo čebele roparice, ki iščejo hrano in obenem bolezen širijo v okolico.«

Ukrepati je treba takoj

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

Se še spomnite, česa ste se naučili na vaš prvi delovni dan?

Če čebelar opazi rjave in lepljive odmrle ličinke in posumi na gnilobo, mora čim hitreje obvestiti veterinarje Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki nato opravijo pregled vseh čebeljih družin in v primeru ugotovljenega suma odvzamejo vzorce za preiskavo. Po laboratorijsko potrjeni bakteriji bolezen uradno prijavijo in sledi sanacija pod nadzorom veterinarskega inšpektorja, ki med drugim vključuje zaporo trikilometrskega območja okrog okuženega čebelnjaka. »To pomeni, da je na tem območju prepoved premikov čebeljih družin, čebelje družine se ne smejo seliti z območja na območje, enako velja za čebelarski pribor. Čebelarji so dolžni vso pozornost posvetiti zalegi.«

Velike izgube

Jurićeva veterinarsko pokriva celotno savinjsko in zasavsko območje, na katerem je približno 2.200 čebelnjakov in 25 tisoč čebeljih družin. Trenutno poleg Vinske Gore zapore beležijo še na območju Laškega, Rogaške Slatine in Rogatca. Z vidika hude gnilobe čebelje zalege sta bili še posebej problematični leti 2002 in 2003, ko so zabeležili kar 40 do 50 pojavov te bolezni. Na večje izbruhe so naleteli še leta 2011 in 2019. »Za okužena čebelarstva, še predvsem za tista, ki živijo od čebel, je to lahko velika škoda in izguba. Včasih namreč naletimo na izredno veliko okužbo, ko moramo uničiti vse čebelje družine v čebelnjaku. Stopnja okužbe je sicer zelo različna, odvisna od tega, kako pozorni so čebelarji in kako hitro obvestijo veterinarja,« pravi sogovornica, ki jo veseli, da se je v zadnjih letih stanje po zaslugi številnih izobraževanj čebelarjev bistveno izboljšalo. Več menjavajo satja in s tem iz svojih panjev odstranjujejo bakterije, ki povzročajo tovrstno bolezen. Foto: ČZS