Ne le da duševne motnje med vsemi zdravstvenimi težavami, kljub temu da so tudi v našem okolju v porastu, še vedno spremljajo številni predsodki, ki omejujejo zgodnje prepoznavanje in zdravljenje bolezni, na dolenjskem območju je velik problem tudi pomanjkanje ustrezne strokovne pomoči, predvsem psihiatrov.

“Na Dolenjskem delujejo trije priznani timi psihiatrije, samo Ljubljana pa jih ima na primer blizu 100. V primerjavi z ostalimi regijami je v tako nezavidljivem položaju le še Koroška,” je na nedavni okrogli mizi ob dnevu duševnega zdravja, ki jo je organiziral novomeški center za duševno zdravje Šent, poudaril psihiater Peter Kapš in priznal, da je zato otežen dostop do ustrezne strokovne pomoči, da so psihiatri prezasedeni, da imajo predolge čakalne dobe in so praktično nedostopni. Na pregled pri psihiatru je treba čakati tudi po dva meseca.

“Delamo le akutno psihiatrijo, gasimo, namesto da bi se vključevali v mrežo na terenu,” je priznal tudi psihiater, zaposlen v novomeškem Zdravstvenem domu, ki si, tako kot vsi, ki pomagajo ali se srečujejo s težavami v duševnem zdravju, veliko obeta od novega zakona, sprejetega v začetku avgusta, čeprav se boji, da se bo v praksi spet zataknilo pri kadrih.

Novi zakon o duševnem zdravju med drugim opredeljuje tako koordinatorje za delovanje v skupnosti po celi državi kot tudi zastopnike pravic oseb s težavami v duševnem zdravju, ki bodo varovali pravice, interese in koristi bolnika, če ga bodo sprejeli v oddelek pod posebnim nadzorom. Koordinatorji bodo zaposleni pri centrih za socialno delo, v prihodnjem letu naj bi jih zaposlili 18, v naslednjih letih pa še 12.

“Strah me je iti na center za socialno delo po pomoč,” je priznala Cvetka iz Kozjanskega, ki je, potem ko je pri psihiatričnih težavah pomagala mami, za shizofrenijo zbolela še sama. Pri številnih institucijah, kjer je iskala pomoč, je najbolj pogrešala človeški sprejem. Ob koordinatorjih, ki se bodo ustrezno usposobili za svoje delo, naj bi bil dostop do pomoči lažji.“Biti človek je največja diploma,” je med drugim menil upokojeni psihiater z dolgoletno delovno dobo Cveto Gradišar.

Zakon predvideva še 18 zastopnikov pravic, ki pa bodo zaposleni po pogodbah. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, po besedah Marjete Istenič Ferlan, v tem času že pripravljajo nacionalni program, pri čemer računajo na sodelovanje nevladnih organizacij, ki so pogosto prve, na katere se posamezniki s težavami v duševnem zdravju obrnejo po pomoč.

Na našem območju poleg Šenta deluje tudi Ozara, nacionalno združenje za kakovost življenja. V novomeški stanovanjski skupnosti Ozare opažajo, da so potrebe po bivanju v stanovanjski skupnosti vsak dan večje, saj se posamezniki želijo vključevati v skupnost, ne pa živeti izolirano, a kot pravi Maja Medic, imajo na voljo le pet mest za novomeško, belokranjsko in posavsko območje, kar je občutno premalo.