Profimedia

• Novost pri cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu: brezplačno za dve dodatni generaciji odraslih
• Klopni meningoencefalitis: vse o preprečevanju in zaščiti pred boleznijo
  

Slovenija po besedah nacionalne koordinatorice programa cepljenja z NIJZ Marte Grgič Vitek sodi med države z največjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa v Evropi, poleg baltskih in nekaterih skandinavskih držav. V zadnjih letih beležijo okrog 100 primerov letno, v zadnjih 20 letih pa je povprečje okrog 170 primerov. To vseeno pomeni določen upad, saj so, kot je povedala Grgič Vitek, pred 10 leti ob gledanju povprečja za nazaj beležili celo 250 primerov letno. "Določen upad je torej bil, ne vemo pa, kaj je razlog zanj: cepljenje najverjetneje ne, saj je precepljenost pri nas relativno nizka." Podatki raziskave Ehis iz leta 2019 kažejo, da je bilo vsaj z enim odmerkom cepljenih 22 % prebivalstva, redno pa se cepi 8 % odraslih Slovencev.

Najvišja obolevnost v starostni skupini od 55 do 64 let

Klopni meningoencefalitis se največ pojavlja na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in v ljubljanski regiji, v nekaterih delih Slovenije pa je okuženost klopov nizka. "Najvišjo obolevnost zaznavamo v starostni skupini od 55 do 64 let. Delež starejših med zbolelimi se z leti povišuje, kar najverjetneje odraža višji delež starejših v populaciji," je povedala Grgič Vitek, ki priporoča cepljenje. "Pripročljivo je, da se cepljenje - vsaj prva dva primerka, pri čemer drugi sledi prvemu po enem do treh mesecih - opravi še v hladnejših mesecih, pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek damo po 5 do 12 mesecih. Nato so potrebni še poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta in nato na 5 let. Po 60 letu se spet svetujejo poživitveni odmerki na 5 let."

Jure Klobčar / MPA

V letu 2019 je bilo v Sloveniji uvedeno redno cepljenje za generacijo otrok, ki so takrat dopolnili 3 leta, in odraslih, ki so dopolnili 49 let. Potem se je program širil, "v zadnjih sedmih letih smo omogočili cepljenje za 11 generacij odraslih, vse rojene med letoma 1970 in 1980 ter za vse otroke, rojene po letu 2016," je dejala Grgič Vitek in dodala, da generacije, ki so upravičene do rednega cepljenja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, nimajo bistveno višje precepljenosti. Želja je, da bi bilo v prihodnje cepljenje krito iz obveznega zavarovanja za vse prebivalce.

Sedemdeset odstotkov vseh, ki zbolijo za klopnim meningoencefalitisom, se zdravi na infekcijski kliniki v Ljubljani. Kot je povedal Franc Strle, se bolezen prenaša z vbodom okuženega klopa, zelo redko pa z užitjem okuženega termično neobdelanega mleka. Okuženih je le okrog 1 % klopov. "Sam vbod ne pomeni velikega tveganja. Če do okužbe pride, je večina teh brezsimptomnih: v telesu se naredijo protitelesa in ne zbolimo. Le okrog 10 % okuženih zboli."

Bolniki pogosto nimajo kaj pokazati, kvaliteta življenja pa je veliko slabša

Potek bolezni se začne z vročino, glavobolom, slabim počutjem in utrujenostjo. To traja nekaj dni, potem se stvar izboljša, pri nekaterih tako, da gredo v službo ali šolo, nato pa znova izbruhne v hujši obliki: pojavita se višja vročina in hujši glavobol, bolniki pogosto bruhajo. "Pri nekaterih - pri odraslih več kot polovica, pri otrocih manj - pride do znakov prizadetosti možganovine: začnejo se jim tresti roke, predvsem prsti, jezik, težave imanjo s spominom in razmišljanjem, so zaspani, pride tudi do nezavesti, pri 5 do 10 odstotkih do ohromitev," je pojasnil Strle in dodal, da je hudo takrat, ko pride do motenj zavesti in krčov ter ohromitev, največkrat ramenskega obroča. "Najhuje je, ko so prizadete dihalne mišice. Če so ohromitve hude, to pomeni, da so bolniki vezani na dihalni aparat za vse življenje."

Jure Klobčar / MPA

Pri večini bolnikov gredo stvari v celoti nazaj in se pozdravijo, kot je povedal Strle, pa se približno pri tretjini pojavi postencefalitisni sindrom, ko se slabo počutijo, so utrujeni, bolijo jih mišice in sklepi, težko se zberejo. "Bolniki pogosto nimajo kaj pokazati, kvaliteta življenja pa je veliko slabša, obstaja tudi opcija nezmožnosti dela. Klopni meningoencefalitis je resna bolezen in lepo bi bilo, če bi uporabljali cepivo ter to zoprno bolezen preprečili."

Cepivo je relativno dobro učinkovito. "Če se cepi po programu in ni hudih imunskih okvar, je najmanj 95 % zaščitno, v povprečju pa je zaščita 98 do 98,5-odstotna," je povedal Strle. Smrtnost je po njegovih besedah v Sloveniji manj kot 1 %, na leto umrejo od nič do tri osebe.

Bolnike začnejo vse učiti na novo

V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča na leto zdravijo od enega do dva bolnika z najhujšim potekom bolezni, je pojasnil predstojnik oddelka za rehabilitacijo po možganski kapi Klemen Grabljevec z URI Soča. Običajno so težko prizadeti in odvisni od nege. "Bolnika začnemo na novo praktično učiti požiranja, sedenja, oblačenja, uporabe različnih pripomočkov. Nekako mu poskušamo vračati dostojanstvo s tem, da ga učimo, da skrbi sam zase, kar je seveda zelo težko," je orisal.

Profimedia