M. M., arhiv DL

##IMAGE-3386084##

Zakon o varnosti in zdravju pri delu iz leta 2011 je uveljavil nov pojem, in sicer »promocija zdravja na delovnem mestu«. Gre za celovita prizadevanja delodajalca, njegovih delavcev ter družbe kot celote za izboljšanje zdravja in dobrega počutja delavcev na delovnem mestu, kamor sodi tudi odvajanje kadilcev od kajenja, so sporočili z Inšpektorata za delo.

Nadzor nad upoštevanjem prepovedi kajenja na delovnih mestih je v pristojnosti njihove inšpekcije. V Sloveniji so že leta 2006 s spremembo zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov uvedli popolno prepoved kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih. Podatki Inšpektorata za delo tako kažejo, da zakonodaja na tem področju dobro deluje. Ocenjujejo, da je v Sloveniji prišlo do sprememb kulturnih navad glede kajenja na delovnem mestu oz. da delavci prepoved kajenja praviloma spoštujejo.

Veljavna zakonodaja se je izkazala za učinkovito na področju urejanja in nadzora nad izpostavljenostjo od tobaka v delovnem okolju. Svetovna zdravstvena organizacija tudi ocenjuje, da je protikadilska politika oz. zakonodaja na delovnih mestih prispevala k temu, da se je poraba tobaka med delovno populacijo v povprečju znižala za 29 odst.

Lani 15 kršitev

Inšpektorat za delo je v zvezi s prepovedjo kajenja na delovnem mestu ugotovil 39 kršitev leta 2000, okoli 20 kršitev v letih 2003, 2007 in 2011, sedem kršitev v letu 2007 in 12 leto kasneje ter 15 kršitev v lanskem letu.

Inšpektorji so ob izvajanju inšpekcijskega nadzora tudi ugotovili, da se večina delodajalcev ni odločila za nakup t.i. kadilnic. Določeno število delodajalcev pa se je odločilo za prepoved kajenja tudi na pripadajočem funkcionalnem zemljišču.

Kljub temu so v obdobju od leta 2006 oglobili 60 kršiteljev ali zavezancev v zneskih od 125 do 2.000 evrov.

»Tudi daleč pred uveljavitvijo zakonodaje na tem področju je Inšpektorat RS za delo zagovarjal mnenje, da je pravica do zdravega delovnega okolja nad pravico do kajenja na delovnem mestu. To bo njegovo stališče tudi v prihodnje,« je sporočil Franc Rančigaj, glavni inšpektor RS za delo.

31. januar – dan brez cigarete

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja redno ali občasno kadi vsak četrti polnoletni prebivalec Slovenije, več moških kot žensk. Odrasli redni kadilci so v 80 do 90 odst. začeli kaditi v obdobju adolescence. V Sloveniji med mladostniki v starosti 15 let vsaj enkrat na teden ali pogosteje kadi vsak peti fant in vsako šesto dekle. Tobak je preprečljiv vzrok smrti. Ne obstaja varna raven izpostavljenosti tobačnemu dimu. Kajenje škoduje tako rekoč vsakemu organu v človeškem telesu in je v Sloveniji med dejavniki tveganja na prvem mestu med vzroki umrljivosti in obolevnosti, ki bi se jih dalo preprečiti.

Po poročilih Svetovne zdravstvene organizacije je kajenje danes najbolj razširjeno v Vzhodni Aziji, saj kadi približno dve tretjini vsega odraslega moškega prebivalstva. V zadnjih letih pa kajenje močno upada v razvitem svetu, kjer kadilci predstavljajo okoli četrtino vse populacije.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo zaradi posledic kajenja letos umrlo skoraj šest milijonov ljudi po svetu. To pomeni več kot zaradi tuberkuloze, AIDS-a in malarije skupaj, so še navedli v sporočilu za javnost. Med najbolj škodljivimi snovmi v cigaretnem dimu so katran, nikotin in ogljikov monoksid.

Raziskave so potrdile vzročno povezavo med kajenjem in razvojem številnih bolezni in zdravstvenih težav pri kadilcih, predvsem:rakavih obolenj (pljučni rak, rak ustne votline, glasilk, žrela, obnosnih votlin, nosne votline, požiralnika, želodca, trebušne slinavke, jeter, ledvic, sečnega mehurja, sečevodov, materničnega vratu in levkemija ter rak debelega črevesja in danke ter ovarijev); bolezni srca in ožilja (koronarna srčna bolezen in srčni infarkt, možganska kap, ateroskleroza, bolezensko razširjenje trebušne aorte); ter bolezni dihal (kronična obstruktivna pljučna bolezen, kašelj, povečano izločanje sluzi, oteženo dihanje, pogostejše in resnejše okužbe dihal).