Arhiv NTRC

Fibromialgija je kronični bolečinski mišično-skeletni sindrom, za katerega so značilne razpršene bolečine, ki jih spremljajo številne pridružene težave. Sindrom je uvrščen v skupino zunajsklepnega revmatizma, ne sodi pa med vnetne revmatične bolezni. Bolezen je zelo neprijetna, ni pa življenjsko nevarna, ne povzroča navzven vidnih telesnih deformacij, kot je to možno pri nekaterih vnetnih revmatskih boleznih, kot je npr. revmatoidni artritis. V preteklosti so jo pogosto obravnavali kot duševno motnjo oziroma kot posebno obliko depresije, danes pa je znano, da gre za samostojni bolečinski sindrom, ki je v svetu zelo razširjen in prizadene ogromno ljudi. Toda osveščenost v zadnjih letih v Sloveniji, niti med zdravniki, ni bila na visoki ravni, zaenkrat sploh še ni zbranih natančnih podatkov, koliko ljudi pri nas trpi za tovrstnimi bolečinami.

Sindrom se pojavi lahko v vsakem starostnem obdobju, tudi pri otrocih, največkrat pa med 20. in 55. letom. To pomeni, da se bolezen pojavi v aktivnem obdobju življenja, kar pomeni, da prizadene človeka tudi pri njegovem delu. Zaenkrat še ni znano, kaj je vzrok za nastanek bolezni, najpogosteje pa ga povezujejo s kroničnim stresom. Med simptomi fibromialgije so globoke bolečine po telesu, utrujenost, težave s spanjem, glavoboli, okorelost, motnje koncentracije, občutljivost na mraz in vzdraženi trebušni organi. Pot do diagnoze je še vedno predolga tudi zaradi tega, ker mnogi zdravniki ne pomislijo že v začetku na fibromialgijo, pri zdravljenju pa je pogosto nujno uživanje analgetikov in antidepresivov. Fibromialgiki pogosto potrebujejo tudi zdraviliško zdravljenje.

Preberite še ...

Zanimivosti

(EKSKLUZIVNO) Luka Založnik, pričevalec iz afere Dars: Rok Snežič mi je narekoval, Feštajn pa je snemal

Kot pravi Darja Brečko iz društva, naj bi bila vsaj v zadnjem letu osveščenost ljudi o opisanem sindromu v Sloveniji nekoliko višja. »Prav tako je nekoliko več razumevanja za fibromialgike tudi v zdravstvenih vodah, kjer smo v preteklih letih pogosto bili obravnavani kot hipohondri. Danes je situacija nekoliko drugačna, tudi zdravniki imajo več znanja, še vedno pa ne vsi.«