Arhiv NTRC

Atrij, ki je na širšem celjskem območju upravljal več kot 300 stanovanjskih in poslovnih stavb, je šel v stečaj decembra 2017, potem ko je že deset mesecev prej nehal poslovati. Direktor Radovan Cink je skupaj z malo več kot dvajsetimi zaposlenimi kar čez noč zaklenil pisarne, lastnike stanovanj pa prepustil na milost in nemilost dobaviteljem, ki jim Atrij ni poravnal vseh računov.

Stečaj je predlagala ena od družb Addiko banke, pri kateri je imel najeto posojilo v vrednosti več kot dva milijona evrov, ki je v glavnem ostalo neodplačano. »Stečaj Atrija bo zame velik izziv, za upnike pa najbrž veliko razočaranje,« je nekaj mesecev po uvedbi postopka povedala stečajna upraviteljica Katja Lušina. Imela je prav.

Stečajni postopek je bil obsežen in ker podjetje skoraj leto ni poslovalo, tudi zelo zahteven. Primopredaje poslov skoraj ni bilo, saj so se nekdanji direktor in tudi nekdanji zaposleni izgovarjali, da nimajo nobenih podatkov. Zato jih je upraviteljica morala pridobiti pri bankah, dobaviteljih, upnikih in upravnikih, ki so nasledili delo Atrija, a tudi pri najemnikih in etažnih lastnikih, ki so že na začetku stečaja opozorili, da Atrij novim upravljavcem ne nakazuje denarja, zbranega v rezervnem skladu.

Poleg vsega drugega računovodskega, administrativnega in podobnega dela je stečajna upraviteljica morala poskrbeti še za izterjavo zapadlih neplačanih terjatev. Izvršilnih zadev, v katerih je Atrij nastopal kot upnik, je bilo več kot 1.600. Zaradi neurejene Atrijeve dokumentacije so morali lastniki stanovanj sami dokazovati, kaj so že plačali. Ob koncu stečaja je ostalo neizterjanih še 32 terjatev, nekatere so segale deset ali več let nazaj. Upraviteljica jih je ponudila v odkup, a se nihče za to ni zanimal.

Kakšno je bilo poslovanje Atrija, zelo nazorno razkriva tudi ugotovitev stečajne upraviteljice, da je podjetje že decembra 2016 najemnikom v svojih večstanovanjskih hišah v Vitanju in Gornjem Gradu prenehalo zaračunavati najemnino in tudi ni več skrbelo za vzdrževanje stavb.

Poskus povezovanja propadel

O tem, da je Atrij v velikih finančnih težavah in na robu propada, se je v Celju začelo govoriti že nekaj let pred stečajem. A je direktor Radovan Cink ves čas zatrjeval, da to ne drži. Resnica je začela prihajati na plan konec leta 2016, ko je Cink s podjetjem Fisa nepremičnine iz Murske Sobote ustanovil novo družbo Atrij Fisa, s pomočjo katere naj bi reševal finančne težave Atrija. Novica večine Celjanov, katerih stanovanja je upravljal, ni pomirila niti prepričala. Iz lastnih izkušenj so vedeli, da ima podjetje velike likvidnostne težave, saj ni redno plačevalo obveznosti do svojih dobaviteljev in je zato stanovalcem nekaterih stavb že grozilo, da bodo ostali brez elektrike ali vode.

Poskus povezovanja je propadel. Atrij je imel preveč dolgov do dobaviteljev, večina etažnih lastnikov v stavbah, ki jih je upravljal, se je odločila za nove upravljavce. Aprila 2017, torej nekaj mesecev pred stečajem, so poslovanje Atrija in z njim povezanih družb ter odgovornih oseb zaradi suma kaznivih dejanj začeli preiskovati kriminalisti.

Uspešna prodaja premoženja

Atrij kljub velikemu dolgu in visoki izgubi pravzaprav ni bil revež, saj je bil lastnik kar nekaj nepremičnin. V Celju je v stavbi na Ljubljanski cesti imel 925 kvadratnih metrov velik poslovni prostor in devet parkirnih mest v garažni hiši, v Ljubljani je bil lastnik 4.600 kvadratnih metrov velikega zemljišča na območju Viča, kjer je nameraval zgraditi dva bloka s po 32 stanovanji, vendar načrtov ni uresničil. Imel je tudi stanovanjski zgradbi v Gornjem Gradu in Vitanju, v vsaki je bilo po osem stanovanj, eno stanovanje v Celju, manjši poslovni prostor v Šentjurju, nekaj manjših parcel in več avtomobilov.

Likvidacijska vrednost vseh teh nepremičnin je bila ocenjena na malo manj kot 1,9 milijona evrov. Stečajni upraviteljici je na dražbah uspelo iztržiti več denarja, kupnina za vse nepremičnine skupaj je znašala 2,6 milijona evrov.

Nova lastnica prostorov v poslovno-garažni stavbi na Glaziji je postala mariborska družba Staninvest, ki je po zlomu Atrija prevzela upravljanje več stanovanjskih stavb v Celju. Za pisarne in parkirna mesta je plačala 970 tisoč evrov, kar je bilo več od izklicne cene, saj sta se za to nepremičnino potegovala še dva kupca. Eden od njiju je bilo podjetje Trapez, ki je povezano z lastniki celjskega Voca in je nekaj Atrijevih pisarn imelo v najemu. Stavbno zemljišče na Viču je kupil republiški stanovanjski sklad. Tudi na tej dražbi je bilo več kupcev, zato je upraviteljici končno ponudbo za zemljišče uspelo zvišati na 927 tisoč evrov. Osem stanovanj v Vitanju je za 264 tisoč evrov kupila celjska družba B&G avtomobili, ki se ukvarja z nakupom in s prodajo rabljenih vozil, kupec osmih stanovanj v Gornjem Gradu, za katera je plačalo 320 tisoč evrov, je bilo podjetje KPMS iz Kopra. Direktor tega podjetja je Sebastjan Vežnaver, širši javnosti najbolj znan po tem, da je ministrstvu za pravosodje prodal stavbo na Litijski cesti v Ljubljani.

Največ denarja bankam

V stečajnem postopku je terjatve prijavilo malo manj kot 530 upnikov. Med njimi je bilo največ etažnih lastnikov stanovanj iz Celja, Štor, Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine in še nekaterih drugih krajev v regiji. Na dolgem seznamu upnikov so bili tudi številna podjetja in obrtniki, zavarovalnice, upravniki stanovanj, ki so prevzeli delo Atrija še pred njegovim stečajem, a tudi nekdanji zaposleni. Vse terjatve skupaj so znašale 6,9 milijona evrov. Največ denarja, malo več kot polovico, so dobili banke in še nekaj drugih upnikov, ki so svoje terjatve imeli zavarovane. Poplačilo navadnih terjatev, ki so znašale 2,5 milijona evrov, je bilo le 0,2-odstotno, nekdanji zaposleni niso dobili nič.

Kazenska ovadba na 370 straneh

Okrožno državno tožilstvo je obtožnico zoper nekdanjega direktorja Atrija Radovana Cinka in računovodkinjo v podjetju Damjano Šumlak vložilo lani. Predobravnavni narok v tej kazenski zadevi naj bi bil 30. maja na celjskem sodišču.

Dvojici obtoženih obtožnica očita tri nadaljevana kazniva dejanja poslovne goljufije v sostorilstvu. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so se očitana kazniva dejanja vrstila od konca leta 2005 do sredine leta 2017, v podjetju so svoje početje prikrivali na različne načine. Na škodo etažnih lastnikov je bilo pridobljene več kot 3,2 milijona evrov premoženjske koristi. Približno 2,5 milijona evrov naj bi osumljena pridobila s sredstvi rezervnega sklada večstanovanjskih in poslovnih stavb, v preostalem delu gre za zbrana in neodvedena sredstva za obratovalne stroške in najemnine za tretje osebe. Osumljenca naj bi denar iz upravljanja puščala na transakcijskih računih Atrija, čeprav bi jih morala prenesti na poseben transakcijski račun. Denar sta, kot so že leta 2020 pojasnili celjski kriminalisti, uporabljala za plačila obveznosti, ki se niso nanašala na vzdrževanje večstanovanjskih stavb, oziroma sta jih uporabljala nenamensko. Kazenska ovadba je bila spisana na 370 straneh, k ovadbi je bilo priloženih tri tisoč prilog in dokazil. Oškodovanih je bilo več kot 6 tisoč lastnikov nepremičnin.

Radovan Cink je bil direktor Atrija sedemnajst let. Kje zdaj dela, nam ni uspelo ugotoviti, a je po javno dostopnih podatkih lastnik leta 2006 ustanovljenega podjetja Invest RR, ki ima sedež v Žalcu ter se ukvarja s cenitvami in svetovanjem. Cink je imel v Atriju, ki je bil do leta 2013 organiziran kot zadruga, 6,6-odstotni lastniški delež. Tolikšen delež je imelo še dvanajst družbenikov. Večinoma je šlo za zaposlene v podjetju. Največji posamični lastnik je bil s 13,3-odstotnim deležem celjski cenilec Izidor Salobir, ki ga v zadnjem času omenjajo kot enega od osumljenih v aferi Dars. Vpleten naj bi bil v sporno prodajo zemljišča Primskovo ob gorenjski avtocesti. Salobir je bil pred leti tudi predsednik nadzornega odbora Mestne občine Celje. (Foto: Andraž Purg)