Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

"Prošel je prošel, pisani vuzem, došel je došel, zeleni Juraj," pojejo Adlešičani, ki vodijo Jurija od hiše do hiše. Tudi drugod po Beli krajini je še (ali zopet) najti ta običaj, pesem pa se včasih malce razlikuje od vasi do vasi. Če izvzamemo veliko noč, potem je aprila verjetno najbolj priljubljeno jurjevo.

Gre za prastaro splošno razširjeno indoevropsko figuro. Ker v tem času ozeleni narava, je jurjevo tudi pomemben pastirski praznik. Zato je tudi staro slovensko ime za april mali traven, včasih pa so mu rekli tudi jurijevščak. Zanimivo ime pa ima april v Nemčiji, saj mu rečejo pastirski mesec, na Danskem pa ovčji.

Jurij izhaja iz latinskega imena Georgius, to pa kot grško ime Georgios povezujejo z grško besedo, ki pomeni "poljedelec, kmetovalec, vinogradnik, viničar". V Adlešičih praznujejo Jurjevo 23. aprila, ponekod v Sloveniji pa 24. Ta neuskajenost naj bi bila posledica ureditev in razlik med nekdanjim Oglejskim patriarhom in Solnograškim škofom.

Adlešiško KUD Božo Račič vztraja pri tradiciji vodenja zelenega jurija od hiše do hiše, zapoje pred vrati jurjevo pesem in za podboj zatakne brezovo vejico, ki bo skrbela, da bodo pri hiši srečni in zdravi, njihove kašče polne in bo živina dobro napredovala. Gospodinja jih obdari z jajci in denarjem in postreže pijačo, včasih tudi prigrizek ali pecivo.

Skupino smo ujeli v Purgi pri "Jurasovih" in pri "Kavranovih".

Zapomniti pa si velja navodilo, ki ga je leta 1909 v Bisarnicah II. Zapisal Ivan Šašelj: "Kitice (vejice) s katerimi je opleten zeleni Jurij, so dobre za to, da odganjajo ž njimi gosenke od repe in zelja. Samo maha se ž njimi proti repi ali zelju, katero so napadle gosenke, ali pa se ometa ž njimi, pa projdejo." Pravi nasvet za ekološko kmetovanje.