Profimedia

Ledni kiti namreč postajajo vse vitkejši, kar ne pomeni nič dobrega za njihove potomce. Kot so poudarili, spremembe, ki se je zgodila v zadnjih 40 letih, ne moremo ignorirati. Tako imenovane ledne kite, ki lahko v dolžino zrastejo do 18 metrov in tehtajo do 56 ton, ločimo na južnomorske oziroma kapske kite, ki živijo ob obalah Antarktike na južni polobli, ter biskajske kite, ki jih je opaziti na severni polobli, zlasti ob obalah Aljaske in Kanade. Ledni kiti radi zaplavajo pod ledenimi ploščami, saj jim zelo tekne kril, vsega centimeter ali dva veliki morski rakci.

Po navedbah raziskovalcev na teži izgubljajo predvsem južnomorski kiti, ki danes v povprečju tehtajo približno 25 odstotkov manj kot njihovi predniki ali sorodniki pred štirimi desetletji. Na udaru so sicer tudi biskajski kiti, ki v primerjavi s kiti iz osemdesetih do odrasle dobe v povprečju zrastejo za meter manj v dolžino.

Pomanjkanje hrane

Raziskovalci menijo, da je za drastične spremembe krivo pomanjkanje krila. Ti rakci se namreč hranijo s planktonom, slednjega pa je zaradi globalnega segrevanja in posledičnega dviga temperatur v oceanih vse manj. Manj je planktona, manj je krila, posledično pa so manjši tudi kiti.

Kot je pojasnil vodja raziskave Fredrik Christiansen, se denimo južnomorski kiti v lovu za kril premikajo vse bolj severno, a pri tem ne naletijo na večje količine hrane. S tem se povečuje tveganje, da bodo mladički po rojstvu umrli, kar pa seveda ni dobro za njihovo populacijo. Raziskovalci so obenem opazili, da se rojeva vse manj mladičkov. Če je povprečna kitovka v osemdesetih letih prejšnjega stoletja skotila enega mladička na tri leta, povprečna kitovka danes mladička skoti vsako peto leto.