Arhiv Štajerskega Tednika

Leptospiroza, ki jo povzroča Leptospira interrogans, je spiralna bakterija, ki je v okolju v počasi tekočih ali stoječih vodah, močvirjih in vlažni zemlji, kjer lahko preživi tudi več mesecev. Glavni rezervoar so mali glodavci (podgane, poljske miši), saj se v njih bakterije dolgo časa razmnožujejo in izločajo z urinom, sami glodavci pa ne zbolijo. Ravno zaradi tega, ker je na močvirskih tleh in v glodavcih, jo nekateri imenujejo tudi »močvirska« oz. »mišja mrzlica«.

Naši hišni ljubljenčki se največkrat okužijo, ko pridejo v stik z okuženo vodo ali hrano, sploh če jim hrano in vodo puščamo zunaj in imajo dostop do nje tudi glodavci. Nevarna je za vse pse, ne glede na starost in spol. Mačke so manj občutljive in skoraj nikoli ne kažejo kliničnih znakov. Pri psih je čas od okužbe do nastanka kliničnih znakov nekje med 5 in 14 dni. Bolezen se na začetku kaže s povišano temperaturo, bruhanjem, lahko krvavo drisko, bolečinami v mišicah, psi pa ne želijo več na sprehod in večino dneva preležijo. Z napredovanjem bolezni se bakterija razširi v notranje organe, predvsem v jetra in ledvice, kar na zunaj opazimo z nastankom zlatenice (sluznice postanejo rumene), prav tako se lahko pojavi temno obarvan urin, bakterija pa napade tudi živčni sitem. Smrt nastopi z odpovedjo srca ali ledvic.

Ljudje se največkrat okužijo, ko pridejo v stik z okuženim urinom, in sicer preko poškodovane kože (praske), ki pa pri lastnikih psov ni nič neobičajnega.

Preberite več v Štajerskem Tedniku