Arhiv Štajerskega Tednika

A Nizozemci niso prvi, ki so se lotili reševanja negativne plati selektivne vzreje hišnih ljubljenčkov, ki producira točno takšne pasme, ki so ljudem všeč, ne glede na posledice oziroma počutje živali. Za kakšno leto so jih prehiteli Norvežani, ki so vzrejo dveh pasem psov že prepovedali, in sicer angleških buldogov in Cavalier King Charles španjelov, saj je tamkajšnje sodišče presodilo, da njihova vzreja krši zakon o zaščiti živali.

Prepoved tudi lastništva

Vendar je med obema država pomembna razlika: na Norveškem, kjer slovijo kot vodilna država na področju dobrega počutja živali, prepoved ne vključuje posedovanja, prodaje ali uvoza teh pasem, Nizozemska pa bo šla korak dlje in prepovedala tudi lastništvo. Njen minister za kmetijstvo Piet Adema je dejal, da ni prav, da nedolžne živali trpijo le zato, ker se nam zdijo ljubke, da pa se njihovih zdravstvenih težav lastniki pogosto sploh ne zavedajo. Če bo predlog sprejet, bo prepoved začela veljati po prehodnem obdobju, sedanji lastniki pa bi svoje kosmatince seveda lahko obdržali.

O kakšnih zdravstvenih težavah se pravzaprav govori? Živali z izredno kratkimi nosovi, tako imenovane brahicefalične pasme, praviloma zelo težko dihajo, po statističnih podatkih zato umirajo mlajše, saj imajo v primerjavi z drugimi pasmami za tretjino krajše življenje. Ljubljanska veterinarska fakulteta je konec leta 2020 izdala priročnik za zdravje in dobro počutje psov brahicefaličnih pasem kot študijski pripomoček za svoje študente in ga pomenljivo naslovila Lep, lepši, bolan. V njem so podrobneje opisali tipične predstavnike teh pasem: angleškega in francoskega buldoga, mopsa, bostonskega terierja, shi-tsuja in nemškega bokserja ter njihove najpogostejše zdravstvene težave z dihanjem, spanjem, prebavo, prenašanjem vročine in nagnjenostjo k povečani telesni teži.

Meja med dobrobitjo in mučenjem

Preberite več v Štajerskem Tedniku