Sašo Radej

Petnajstletnica si namreč utira pot prepoznavnosti preko luže, v Združenih državah Amerike. Pot jo je do zdaj že dvakrat peljala v Los Angeles, kjer je navezala stike z agenti in producenti ter posnela svojo prvo skladbo in odigrala dve filmski vlogi v kratkih mladinskih filmih. Prav zdaj pa poteka glasovanje za zmagovalca akcije Okno talentov, na katerem se je Sara uvrstila med prvih deset finalistov.

osebni arhiv

Za družino glasbenika Janija Pavec je bilo zadnje leto polno izzivov in preizkušenj. Medtem ko Jani še vedno okreva po možganski kapi, je njegova hči Sara Grace s svojim glasbenim in igralskim talentom nase opozorila v Združenih državah Amerike in nič ne skriva želje, da bi postala nova Taylor Swift.

»Za glasbo me je navdušil oči,« pravi mladenka. »Kot mi pripovedujejo starši, mi je prepeval uspavanke že od vsega začetka, ko sem bila še v zibki. Do šestega leta sem najbolj oboževala pesem Oh ne, Cherie, ki mi jo je pogosto pel ob spremljavi kitare. Tudi sama sem od nekdaj rada pela in vedno sem govorila, da bom postala pevka. Ta želja pa je iz dneva v dan večja in prepričana sem, da sem na pravi poti.«

Njena mama Nina pravi, da jo prav zaradi take predanosti glasbi doma spodbujajo, a je to, da bi postala glasbenica, zgolj in samo njena odločitev.

»Omogočili smo ji, da je obiskovala ure klavirja in konservatorij za glasbo. Ker smo vseskozi opažali, kako je naklonjena glasbi, smo spoznali, da si želi nekaj več. Od nekdaj je govorila, da sanja o tem, da bi nastopala v Ameriki, zato sem jo prijavila na avdicijo. Poklicali so jo, njen prvi razgovor pa je potekal prek Zooma. Tiste, ki so bili uspešni na avdiciji, so povabili na srečanje talentov z glasbenimi in filmskimi agenti, ki se je odvijalo v Los Angelesu,« pripoveduje Nina, Sara pa doda, da je bil tisto zanjo najdaljši  teden.

»Čakala sem novice, ali me bodo sprejeli ali ne, in ko sem končno izvedela, da sem izbrana, mi je odleglo. Ničesar nisem pričakovala, saj sem se zavedala, da je konkurenca zelo velika. In četudi me ne bi izbrali, ne bi bila preveč razočarana, gotovo pa bi poskusila še enkrat ali večkrat. Sem pa seveda imela malo treme, tiste pozitivne, kar je nekaj povsem običajnega. Predstavitev pred agenti, ki imajo na voljo toliko talentov, res ni preprosta stvar. Sama sem si že dlje časa želela, da bi študirala v Ameriki in tam delala glasbeno kariero, in še vedno sem v to prepričana. Mislim, da bo moj odhod bolj vplival na moje starše kot name. Po avdiciji je z menoj vzpostavil stik agent Eric Johnson in tako smo začeli sodelovati pri moji prvi skladbi Fools Gold. Ta pesem mi ni ljuba samo zaradi tega, ker je prva, ampak tudi zato, ker sem besedilo napisala sama,« navdušeno pripoveduje Sara Grace. »Skladba pritegne tudi z besedilom. Govori o razhodu dveh mladih zaljubljencev in kaj vse ob tem doživlja dekle. O občutkih, razočaranjih in bolečini.«

osebni arhiv

Sara Grace je svojo glasbeno avanturo začela lani, ko je obiskovala 9. razred osnovne šole. »Sošolci so vedeli za to, nekatere sošolke me niso marale, tiste prave prijateljice pa so se veselile z mano,« pravi nadobudna mlada glasbenica, ki se zaveda, da zdaj ne sanja več. »Dobro se zavedam, kaj se dogaja, zdaj pa sem pred tem, da napišem še kakšen hit za svojo ciljno publiko.«

Dekle je zdaj dijakinja srednje turistične šole. »Sama preprosto nisem vedela, kam bi šla, zato sta šolo namesto mene izbrala oči in mami, in prav sta se odločila. Rada imam jezike, govorim angleško in špansko, zdaj se učim nemško. Šola mi daje vse tisto, kar sem si želela. Upam, da bodo na voljo kakšne izmenjave in bom lahko šolo kakšno leto obiskovala v Ameriki. Gotovo pa se bom tja odpravila študirat. Vlečejo me študijske smeri, povezane z glasbo in igranjem.«

Če kdo, potem ona ve, kako pomembno je, če ti ob strani stoji družina, in pri Pavčevih je bila zadnje leto na veliki preizkušnji. »Ko so lani Janija urgentno odpeljali z reševalnim vozilom, se nismo zavedali, kako hudo je. V rešilcu je poskrbel celo za to, da je naredil fotografijo. Šele po nekaj dneh so preiskave pokazale, kako resno je bilo stanje in da je doživel možgansko kap. Čeprav še vedno okreva in si pri hoji pomaga z berglami, težko dlje časa sedi, vsi, vključno z njim, ostajamo pozitivni in upamo na najboljše. Ni bilo lahko, a je družina stopila skupaj in pomagali smo drug drugemu,« pojasni Nina.

osebni arhiv

Seveda je tudi Jani neizmerno ponosen na svojo hčerko, jo zelo spodbuja in ji po svojih močeh pomaga na njeni poti. »Oči je iskren, kar mi je pri njem zelo všeč. Vedno pove, kar misli. To je včasih težko, ker lahko iskrenost tudi boli, a je bolje tako, kot da bi mi dajal lažno upanje. Moram povedati, da redko kaj pohvali, to naredi samo takrat, ko je vse popolno, in to pomaga tudi meni, da stremim k popolnosti. Vedno se rada spominjam, kako sem ga opazovala pri glasbenem ustvarjanju in kako sem uživala, ko sem še kot otrok lahko šla na kakšen glasbeni žur, kjer je igral,« opiše Sara odnos z očetom, s katerim bi nekoč rada posnela tudi kakšen duet, do takrat pa bo nastopala tudi na porokah skupaj s svojim bratrancem Filipom.