Skorajda ni Slovenca, ki ne bi imel mačke ali psa. Vendar pa bi se moral vsak lastnik ali skrbnik živali, še preden si nabavi svojega hišnega ljubljenčka, zavedati, da ta z vsemi lepimi stvarmi nosi s sabo tudi odgovornost - obveznosti in dolžnosti. Za žival je treba skrbeti. Tu pa nimamo v mislih le skrbi za prehrano, zdravje, higieno in sprehode, temveč tudi pobiranje iztrebkov za njimi.

Mnoge ljudi upravičeno moti, da na sprehodu po javnih površinah, torej celo po cestah in pločnikih, naletijo na živalske iztrebke. Problematični so zlasti pasji, ki so običajno večji. Predstavljajte si, da hitite v službo in stopite nanj! Mnogi lastniki psov pa svoje ljubljenčke na malo in veliko potrebo pripeljejo kar na zelenice in igrišča ob šolah in vrtcih. Prav nič ne pomislijo, da se tam zadržujejo otroci. Tudi sprehajalne poti, zlasti ob večjih stanovanjskih naseljih v mestih, so polne pasjih iztrebkov, kar kaže na (ne)kulturen odnos lastnika psa do ostalih ljubiteljev narave. Seveda ne gre vseh metati v isti koš, pa vendar to postaja problem.

Pa so lastniki mačk in psov sploh dolžni pospraviti za svojimi živalmi? So! Do odgovora je bila dolga pot. Predsednica Društva za zaščito živali Novo mesto Tatjana Harlander, dr. med., je povedala, da Zakon o zaščiti živali med drugim pravi, da je lastnik dolžan skrbeti zanj, da ne naredi škode drugim: ne ljudem ne živalim ali okolju in da pravilnik o zaščiti hišne živali določa minimalne pogoje, da žival živi v sožitju s človekom. Torej bi pospravljanje iztrebkov verjetno spadalo zraven.

Odlok imamo

Onesnaževanje javnih površin s pasjimi iztrebki marsikje urejajo posebni odloki. V manjših občinah jih v glavnem nimajo, v Mestni občini Novo mesto pa so Odlok o urejanju in čiščenju javnih površin sprejeli leta 2005. Kot je pojasnil vodja Oddelka za krajevne skupnosti in komunalne zadeve mag. Jože Kobe, 12. člen govori o malih živalih.

“Na javnih površinah je prepovedano voditi pse brez vrvice in jih puščati brez ustreznega nadzora. V primerih onesnaženja javnih površin s pasjimi iztrebki morajo lastniki oz. vodniki psov iztrebke na primeren način takoj odstraniti.”

27. člen pa se dotika kaznovanja.

“Z globo 100 tisoč tolarjev se za prekršek kaznuje fizično osebo, ki ravna v nasprotju z 8., 9., 10., 12., 13., 16., 17., 18., 19. in 21. členom tega odloka.”

Nadzor nad izvajanjem odloka izvaja Inšpektorat Mestne občine Novo mesto. Pa ga res?

Kot pravi vodja Inšpektorata, Peter Judež, je bila od uveljavitve odloka za kršitev 1. odstavka 12.člena samo v enem primeru, in to leta 2006, izrečena globa fizični osebi, in sicer v višini sto tisoč tolarjev in deset tisoč tolarjev povprečnine.

“Treba je opozoriti, da lahko občinski inšpektor, ki je pristojen za izvajanje nadzora, sankcijo izreče le na podlagi popolne prijave občana, iz katere je mogoče ugotoviti istovetnost kršitelja ter nato dokazati kršitev na osnovi zaslišanja priče, ali če je kršitelja zalotil pri tem dejanju,” pravi Judež.

Sicer pa kazen za pravno osebo in samostojnega podjetnika znaša dobrih 1.460 evrov, za odgovorno osebo pravne osebe pa 417,29 evrov. Kot je povedal Kobe, je novomeška občina za pasje iztrebke namestila dva tipska koška oz. zabojnika, vendar so ju vandali poškodovali in uničili.

Bonton lastnika

Pospravljanje mačjih in pasjih iztrebkov je očitno predvsem stvar kulture lastnika.

“Tudi sama kot velika ljubiteljica in lastnica psov sem dobesedno šokirana, ko na pločniku sredi mesta naletim na iztrebek. V urbanem naselju bi morali vsi lastniki psov imeti s sabo vrečke za pobiranje iztrebkov in sama se tega držim. Če pa grem na primer na sprehod s psom v gozd, potem to ni potrebno,” meni Harlanderjeva in doda, da lahko vsak lastnik svojega psa navadi, kje naj opravi potrebo, in ga lahko pelje nekam proti gozdu, kjer ni sprehajalcev, ne pa kar ob ali celo na cesti.

V nekaterih blokovskih naseljih, kjer dobro delujejo hišni sveti, se celo dogovorijo, kam bodo lastniki psov vodili svoje živali na potrebo oz. tudi o pospravljanju dvorišča. Po evropskih državah so te zadeve različno urejene, kot opaža Harlanderjeva, najbolje v Švici in Avstriji, kjer so na robu parkov koši za posebne odpadke, na voljo pa so tudi vrečke.

“Kakih deset let nazaj so me pri nas debelo gledali, ko sem pred odhodom na dopust iskala posebne vrečke za živalske iztrebke. Danes jih ni težko dobiti v trgovinah za male živali, sicer pa so ravno tako dobre tudi navadne, ki niso temne,” pravi Harlanderjeva in pove, da je novomeško Kinološko društvo v posebnih akcijah ob nedeljah svoje člane navajalo in učilo sprehajanja s psi po mestu in tudi pobiranja iztrebkov.

Vzgoja v šoli

V marsikateri osnovni šoli pa o tem spregovorijo tudi najmlajšim. Tako so pred leti v Osnovni šoli Grm v Novem mestu posebno skrb namenili vzgoji mladih, da se bodo pravilno obnašali do živali, tudi neznanih, in kaj skrb za hišnega ljubljenčka vse pomeni. Pri tehničnem pouku so celo izdelali posebne tablice z opozorili, da je psom prepovedano hoditi po šolskih zelenicah, kar se je včasih dogajalo pogosteje, je povedala ravnateljica Sonja Simčič.

Problematični so bili zlasti iztrebki v mivki, zato so jo prekrili z zemljo in zasadili travo. Sicer pa Simčičeva opaža, da se je v zadnjih petih letih obnašanje lastnikov popravilo – pse vodijo na sprehod na vrvici, pogosto pa tudi pospravljajo iztrebke.

V novomeški občini torej obstaja pravna podlaga za čiščenje javnih površin pasjih iztrebkov, kaznovanje je predvideno, čeprav ga skorajda ni. Na lastnikih hišnih ljubljenčkov ostaja, da zakonodajo spoštujejo in mačk ter psov ne sprehajajo brezbrižno po mestnih zelenicah in celo po peščenih otroških igriščih. Čeprav vrečke pri nas niso na voljo ob sprehajalnih poteh, morajo lastniki počistiti pasje iztrebke in jih odložiti v koše za smeti. Da teh včasih ni, pa je že druga zgodba.