Arhiv Štajerskega Tednika

Na mariborski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) so pojasnili: »Ker imajo mladiči varovalno barvo ter zelo slab in neizrazit vonj-duh, jih njihovi sovražniki, kot so lisice in potepuški psi, zelo težko odkrijejo. Iz podobnega vzroka pa jih težko odkrijemo tudi mi.« V visoki travi jih je pri veliki delovni hitrosti traktorja ali kosilnice še težje odkriti. Mladiči zaradi močnega nagona pritajitve pred neznanim tudi ne bežijo … Lovci tako vsako leto na travnikih, navadno v bližini gozdov, beležijo velike izgube srnjadi.

Na ZGS so razložili, da so srne razvojno zelo stara živalska vrsta, ki si je skozi tisočletja izoblikovala lastnosti, ki so ji omogočile preživetje: »Spremembe teh lastnosti so potekale zelo počasi, skoraj neopazno. Ob današnjem tempu vsesplošnega razvoja, to velja še posebno za posege v naravo in uporabo mehanizacije, pa srnjad v svoji prilagodljivosti že zaostaja. V tem kratkem času se ni prilagodila tako, da bi se lahko izognila nevarnostim, ki jih prinaša strojna košnja.«

Nekateri kmetje skušajo izgube srnjadi preprečiti tako, da kak dan ali dva pred načrtovano košnjo na travnik postavijo strašilo. V tem primeru imajo srne dovolj časa, da iz strahu pred neznanim mladiče prestavijo. V ZGS so priporočili, da travo pred košnjo pregledamo in kosimo od sredine navzven (v krogih oz. spiralah)

Preberite več v Štajerskem Tedniku