Mile zime so divjadi in vsem prosto živečim živim bitjem olajšale preživetje prehransko skopega obdobja. Divji prašiči (Sus scrofa L.) so se skozi zimski čas pretežno prehranjevali s škobnatimi hranili, zaradi pomanjkanja beljakovin pa so se letos že v prvih mesecih prikradli na travnike, kjer so z ritjem iskali ogrce, gliste oziroma hrano, ki ima veliko beljakovin. Ogromno škod so povzročili z ritjem po travnikih in pašnikih na Daljnem vrhu, ki je del lovišča Novo mesto, s katerim upravlja Lovska družina Novo mesto. Kmetje so zaradi škod ne samo oškodovani, besni so, ker izgubljajo dohodek. Vzpostavitev zemljišč v prejšnje stanje je najzahtevnejše ravno na travnikih in pašnikih, ker je treba zravnati travnato rušo z mulčenjem, jo pognojiti in zatraviti.

V primerih škod po divjadi, zlasti po divjih prašičih, je pomembno sodelovanje med lovsko organizacijo in kmeti, ki imajo pravico do odškodnine in vzpostavitve travnatih površin v prejšnje stanje. Zato med ključne naloge upravljavcev lovišč (LD) sodi preprečevanje škod po divjadi. Zakon določa, da morata tako fizična kot pravna oseba, ki sta izpostavljena škodam po divjadi, narediti vse potrebno, da obvarujeta svoje premoženje pred nastankom škod. Lastniki, uporabniki in najemniki kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so obsežena v lovišču, so dolžni uporabljati ustrezna zaščitna sredstva, ki jim jih preskrbi upravljavec lovišča. Dolžni so aktivno izvajati predpisane ukrepe za preprečevanje škod po divjadi. V praksi se dokaj pogosto dogaja, da lastniki, zakupniki ali osebe, ki imajo v posesti kmetijska in gozdna zemljišča, ne dovolijo ali ovirajo upravljavca lovišča, da bi na primeren način zaščitil in preprečil škode po divjadi. V takih primerih oškodovanec nima pravice do povrnitve škode, ki jo povzroči divjad.

Lovci skrbijo tudi za preprečevanje škod in za plačila škod po divjadi

Lovska družina Novo mesto, ki je s pristojnim ministrstvom junija 2009 sklenila koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje za lovišče Novo mesto, skrbi tudi za preprečevanje škod in za plačila škod po divjadi. Njena tradicija seže v leto 1883, ko je bila ustanovljena lovska družba z nemškim imenom Jagdgesellschaft Rudolfswerth. Družba je imela v zakupu več lovišč v okolici Novega mesta. Vanjo so bili vključeni graščaki, veleposestniki in višji uradniki. V kasnejšem razvojnem obdobju so bili zakupniki lovišč znani novomeški zdravniki in advokati, ustanovljen pa je bil tudi lovski Klub deseterice. Tradicijo starih novomeških lovcev nadaljuje LD Novo mesto, ki bo letos obhajala 75 let uspešnega dela. Lovska družina gospodari z okoli pet tisoč hektarov velikim loviščem, ki se razprostira na delih površin Mestne občine Novo mesto, Straža, Žužemberk in Mirna peč. Iz dneva v dan se njeno lovišče krči s pozidavami, industrijskimi objekt in s prometnicami.

Vse večje težave novomeškim lovcem predstavljajo škode po divjih prašičih, ki so v prvih mesecih letošnjega leta že povzročili visoke škode na travniških površinah. Lovci so zavihali rokave in se lotili zaščite ogroženih površin. V prvem sektorju na Daljnem vrhu so lovci pod vodstvom vodje prvega sektorja Ivana Juraka ogradili del Murgljevih travnikov na obronkih Bezgavca, kjer se divji prašiči radi zadržujejo v zanje ugodnih razmerah. Kljub temu, da so člani LD Novo mesto po zakonu kmetom dolžni priskrbeti le ustrezna zaščitna sredstva, so se zbrali ob upoštevanju navodil NIJZ (upoštevajoč omejitev zbiranja do deset oseb) in so z električnim pastirjem ogradili velik del gozdnega roba, od koder divji prašiči vdirajo na travnike, da bi se oskrbeli z beljakovinami.

Znova je zmagalo načelo, da je v slogi moč.

Več ljudi v gozdu, več nemira

V času corona-19 pandemije se je v gozdovih povečal obisk sprehajalcev, tudi s psi, kolesarjev in štirikolesnikov, ki vnašajo v naravo nemir. Plahe gozdne živali so zato vznemirjene, kar vpliva na njihovo gibanje, pri čemer prehajajo prometnice, kar predstavlja nevarnost za javni promet. V času visoke stopnje afriške prašičje kuge (APK) se sprehajalci in ostali izpostavljajo okužbam, ki bi se lahko prenesle v hleve, kar bi bila nacionalna gospodarska katastrofa. Ljudje se v gozdovih izpostavljajo tudi boleznim, ki jih prenašajo členonožci: borelioza, chikungunya, denga, klopni meningoencefalitis, Krimsko kongoška vročica, kuga, lišmanioza, rumena mrzlica, Virus zahodnega Nila (WNV), garje, ušivostke…Sprehod v gozdu je osvežilen, če ne bi bilo nevarnosti kužnih bolezni, nevarnih za zdravje ljudi.

Živali čuteča živa bitja

Absurdnost trenutka priča, da večina svetovnih vlad, ki celo klimatske spremembe postavljajo na laž, zavračajo objektivna dejstva in znanstvena dognanja, da so živali čuteča živa bitja. Dne 5. marca 2020 je Državni zbor potrdil dopolnjeni predlog novele Stvarnopravnega zakonika, ki je živali opredelil kot »čuteča živa bitja«. Poslanci so 18. junija 2020 živali tudi v Zakonu o zaščiti živali opredelili kot čuteča živa bitja. Novela zakona je prinesla uskladitev slovenske zakonodaje z evropsko direktivo o zaščiti živali. Stvarnopravni zakonik in Zakon o zaščiti živali sta pravna akta, ki varujeta in ščitita integriteto živali, ki so čuteča živa bitja. Vsako leto je četrti oktober svetovni dan boja proti múčenju živali, ki vlade in narode opominja, da so živali čuteča živa bitja.

Arhiv Lokalno.si