##IMAGE-3320200##

“Tam, kjer veter sneg odnaša in je zemlja zgodaj spomladi topla, cvete naša rastlina v toplih zimah od božiča do velike noči,” je zapisal M. Cilenšek. Zaradi prednovoletnega cvetenja ga marsikje imenujejo božična (Angleži Christmas-rose, Italijani Rosa di natale, Francozi Rose de Noël) oziroma snežna roža (Nemci Schneerose). Na slovenskem ozemlju ga imenujemo s preko 60 različnimi imeni (beli teloh, glavobolka, kihavka, kurica, kurja smrt, tavh…), a uradno je črni teloh. Zakaj črni, ko pa so njegovi cvetovi snežno beli? Ime je dobil po črni koreniki. V preteklih dnevih je “novoletni” sneg skopnel in marsikje že lahko med sprehodi v gozdovih opazimo cvetoči črni teloh. Mnogi utrgajo nekaj cvetov za prvi šopek. Pa ga smemo? Marsikomu se zdi vprašanje nesmiselno, saj je črnega teloha pri nas v izobilju. Vendar je od vstopa Slovenije v Evropsko skupnost črni teloh postal zavarovana vrsta, prav tako vse ostale vrste teloha. Kljub temu ni potrebna slaba vest. Prepoved se nanaša le na nabiranje plodov in kopanje celih rastlin.

Teloh je pri nas zelo razširjen, že na drugi strani Alp pa ga skoraj ni več videti. Zgodnje cvetenje in veliki cvetovi, ki imajo včasih pridih rožnate barve, so “krivi”, da je zelo priljubljen med tamkajšnjimi vrtnarji in ljubitelji cvetja. Temno zeleni usnjati listi, ki dajejo kontrast belini cvetov, so iz prejšnjega leta. Še tako dolgotrajna in debela snežna odeja jih ne uniči. Tudi rastlinojede gozdne živali v zimskem pomanjkanju hrane pustijo liste zaradi strupenih snovi, ki so v njih, pri miru.