Komentiramo: Večerja pod mestnimi brajdami?
V času martinovanja in morda še ob kakšnem vinskem dogodku se na Ptuju radi pohvalimo, da smo tudi mesto trte in vina. Še najprepoznavnejši slogan za Ptuj pa je še vedno „najstarejše slovensko mesto“.

Na informacijskih tablah ob vstopu na Ptuj z ničimer ne dajemo vedeti, v kakšno mesto prihaja obiskovalec oz. turist, radi pa bi prodajali 'zgodbe'. Z vinsko preteklostjo in sedanjostjo bi lahko hitro sestavili privlačno in doživljajsko zgodbo. Na levem in desnem bregu Drave imamo veliko tega, česar drugi nimajo. Le povezave ni, ker je nitka povezovanja na Ptuju še vedno zgolj floskula.
Na ptujskem gradu vinsko zgodbo oblikuje grajska vinska klet z grajsko vinsko zbirko in sodom velikanom, ki je v svojih boljših časih razpolagal s 40.410 litri vina. V kleti lahko pokusimo najboljše, kar pridelajo vrli vinarji in vinogradniki na območju VTC 13 in Haloz. V hotelu Mitra se bohoti Osterbergerjeva klet, zanimivo je tudi podzemlje nadžupnijskega urada sv. Jurija, kamor sicer vodijo stopnice, a jih lahko premagajo le najpogumnejši. Po grajskem hribu se razprostira mestni in župnijski vinograd, kjer skupaj raste 1150 trsov renskega rizlinga. Pridelek je mestno vino (civis), ki je lahko za vinoljubce tudi turistični spominek. V rovih pod ptujskim gradom lahko vinske okuse prepoznavamo v temi. Pri hotelu Mitra je vinoteka Kobal s prepoznavnimi vinskimi okusi Haloz. Na Mestnem trgu smo leta 2014 posadili prve trse, ki bi po šestih letih že lahko sestavili brajde; če drugo ne, za senco kavarniških gostov. Tudi tu se je zataknilo že na začetku: ker ni bilo nikogar, ki bi se z njimi ukvarjal, danes namesto brajd „občudujemo“ dva trsa, ki komaj še dihata.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se