Arhiv naročnika

V petek, 12. julija, bo v Bonifika Summer Areni nastopil na NUMATRONIC Istra Electro Night, skupaj z domačimi in tujimi mojstri ritma. Ob tej priložnosti smo z njim izmenjali nekaj misli o preteklosti in prihodnosti elektronike, mladih talentih, digitalni dobi, umetni inteligenci in o tem, kako danes poslušamo in predvsem doživljamo glasbo.

Glasbi ste predani že več kot tri desetletja. Kako se je v tem času spremenilo dojemanje elektronske glasbe med poslušalci? Kaj danes iščejo in pričakujejo od nastopa?

V resnici se ni veliko spremenilo. Ljudje se še vedno zabavajo na enak način: jaz vrtim dobro glasbo, oni kričijo, jaz dobim energijo in jo vrnem nazaj. Ta občutek se od moje mladosti ni spremenil niti za dlako. A danes ljudje pričakujejo več kot le dobro glasbo. Danes moraš poleg tega še šokirati, izstopati in predvsem vizualno pritegniti. Dober nastop je pravzaprav kombinacija vsega: dobrega zvoka, svetlobnih šovov, energije in LED zaslonov. Zdaj ljudje ne le poslušajo, ampak tudi gledajo.

DJ Umek: »Danes ljudje pričakujejo več kot le dobro glasbo. Danes moraš poleg tega še šokirati, izstopati in predvsem vizualno pritegniti.«

Svoje prve glasbene korake ste naredili v nekdanji Ambasadi Gavioli. Kako se spominjate svojih prvih nastopov tam?

Moji prvi koraki so bili v resnici že precej utrjeni in razpršeni po različnih koncih Slovenije, a ravno zaradi tega me je Ambasada Gavioli povabila k njim - da v klub, ki v tistem času ni dobro delal, pripeljem občinstvo iz vse Slovenije. Ob spominu na Ambasado Gavioli še danes dobim kurjo polt. Bil sem povsem šokiran, da imamo v Sloveniji nekaj tako drznega, velikega, z res izjemnim potencialom. Da si je nekdo upal narediti klub na svetovnem nivoju, pri nas doma. Toda Ambasada ni začela uspešno delovati zaradi mene. Šlo je za preplet različnih okoliščin, energij in ljudi, ki so skupaj ustvarili tisto pravo magijo in številne nepozabne spomine.

Sodelovanja se razvijejo organsko

Po dolgih letih se zdaj spet vračate v slovensko Istro. Julija boste nastopili v Kopru, ob vas pa bodo na odru tudi Sam Wolf, Gumja, Estora in Elakto. Kako je prišlo do sodelovanja z njimi?

Gre za sodelovanja, ki so se večinoma razvila organsko - nekateri med njimi so moji dolgoletni prijatelji in sodelavci. Z Estoro sem denimo začel sodelovati tako, da sem jo učil vrtenja in jo uvajal v svet elektro glasbe. Z Elaktom sva se povezala tako, da sem ga učil produkcije, danes pa skupaj ustvarjava glasbo. Gumja je eden najvidnejših predstavnikov slovenske elektronske scene, Sam Wolfe pa je ime, ki močno odmeva na svetovnem odru - skupaj sva imela več nastopov v Ameriki. Verjamem, da nas v Kopru čaka izjemen večer.

»Verjamem, da nas v Kopru čaka izjemen večer.«

Kako pomembno je, da mladi ustvarjalci dobijo pomoč pri pridobivanju novih izkušenj in prepoznavnosti?

Zelo pomembno. Mentorjev bi moralo biti precej več, pa tudi sam bi lahko učil več mladih DJ-ev. A ne želim biti mentor kar vsakemu. Zame je ključno, da pri nekomu prepoznam velik talent in močno željo. Brez tega se mi zdi, da je mentorstvo lahko izguba časa za obe strani. Če nekdo ne zna ceniti priložnosti, jo težko tudi resnično izkoristi. Danes veliko bolj razumem, kako je bilo včasih z mano, recimo v šoli, ko nisem vedno poslušal tistih, ki so mi hoteli pomagati. Zdaj vem, da sem s tem zapravljal energijo drugih in svoje priložnosti. Prav zato danes dajem poudarek na pogovoru, učenju in potrpežljivosti. Ni vedno lahko, včasih je naporno, a če želimo mladim res dati možnost, da uspejo, jih moramo znati podpreti na pravi način.

Se vam zdi, da zanimanje za elektronsko glasbo med mladimi ustvarjalci skozi leta narašča?

Absolutno. Danes si skoraj vsak želi postati DJ, ker je videti kul in zabavno, ker lahko nastopaš na dogodkih, kjer uživaš v glasbi in imaš svobodo vrteti karkoli želiš. Občutek, ko z glasbo ustvarjaš energijo na plesišču in ljudje to cenijo, je res nekaj posebnega.

Arhiv naročnika

»Techno je danes postal 'mainstream'«

Kako ocenjujete današnje priložnosti in pogoje za mlade ustvarjalce elektronske glasbe v Sloveniji

V Ljubljani imajo nekateri klubi precej zaprt krog izvajalcev, zato mladi DJ-i težko pridejo zraven. Od njih vsi pričakujejo predhodne izkušnje, a kako naj jih pridobijo, če jim nihče ne da priložnosti? Predvidevam, da je stanje v drugih delih Slovenije, vključno z Istro, zanje še zahtevnejše. Kljub vsemu pa me veseli, da obstajajo tudi svetle izjeme - kraji, kjer mladi dobijo prostor, da prvič stopijo za mešalni pult, nastopijo pred svojimi prijatelji in zgradijo samozavest. Taki prostori so zanje neprecenljivi, saj predstavljajo eno redkih pravih odskočnih desk za novo generacijo ustvarjalcev, ki jih še nihče ne pozna. Tega bi moralo biti veliko več.

Je techno danes bolj dostopen širšemu občinstvu ali še vedno ohranja svojo subkulturno noto in alternativnost?

Techno je danes vsekakor postal 'mainstream' in zanimivo je, da je prav njegova trša, bolj surova različica zavzela prostor, kjer je nekoč prevladovala bolj komercialna elektronska plesna glasba. Mladina se danes tudi navzven izraža drugače, v klube prihaja oblečena v črno usnje, prosojna oblačila in hkrati vsak pleše po svoje. Vse, kar je bilo nekoč značilno za odbite gejevske zabave v Berlinu, je danes postalo del širše glasbene scene. Meni je ta preobrazba blazno zanimiva in ne preseneča me, da se na teh dogodkih zbira na tisoče ljudi, ki jih ta stil zabave nagovarja.

»Občutek, ko z glasbo ustvarjaš energijo na plesišču in ljudje to cenijo, je res nekaj posebnega.«

O umetni inteligenci in vplivu družbenih omrežij

Kaj pa družbena omrežja - so prispevala k večji povezanosti ali površinskosti v glasbeni industriji?

Oboje. Po eni strani z njihovo pomočjo lažje dosežeš občinstvo in z njim vzdržuješ stalni stik prek vsebin, ki jih deliš. Oboževalci imajo občutek, da so ustvarjalcem blizu, ker jih lahko spremljajo skoraj v vsakem trenutku. Iskreno mladim to kar malo zavidam, ker jim gre to povsem naravno. Po drugi strani pa gre pogosto za precej površinsko povezavo. Danes si namreč lahko v očeh nekaterih dober DJ že samo zato, ker imaš močno prisotnost na družbenih omrežjih, ne pa nujno zaradi svoje glasbe. To je realnost današnjega časa in hočeš ali nočeš, se moraš s tem soočiti. Če želiš ostati relevanten, moraš znati krmariti tudi po tem svetu.

Kako pa vidite vlogo umetne inteligence v produkciji elektronske glasbe?

Umetna inteligenca je na tem področju izjemno hitro napredovala in že nadomešča človeško ustvarjalnost, kar je hkrati fascinantno in nekoliko strašljivo. Že zdaj na festivalih slišimo glasbo, ki jo je ustvarila umetna inteligenca. Temu se ne moremo več izogniti, prihodnost gre v to smer. Mislim, da smo zdaj pred razpotjem, kjer se ljudje razdelijo v dve skupini: eni to sprejemajo, drugi zavračajo. Sam sem odprt za nove tehnologije in jih z veseljem raziskujem, a bom glasbo še naprej ustvarjal in izvajal sam. Zame je namreč ključno, da v glasbi ostane prisoten človeški dotik, da ima glasba dušo.