Jure Klobčar / MPA

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Vlada s predlaganim rebalansom državnega proračuna zagotavlja socialno državo in ohranja investicije, je zatrdil minister. Kot je povedal, z rebalansom nikomur nič ne bodo odvzeli. "Zagotavljamo socialno državo, ne zmanjšujemo investicij. Življenje bo v naslednjih štirih mesecih potekalo povsem nemoteno," je dejal in dodal, da bo rebalans kvečjemu imel pozitiven in ne negativnega vpliva. "Ničesar ne bomo odvzeli, izplačani bodo vsi socialni prejemki, štipendije, pokojnine, plače."

V predlogu rebalansa, ki ga je vlada potrdila v četrtek, so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu, načrtovani odhodki pa znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj naj bi tako nanesel 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Večja učinkovitost porabe javnega denarja

Bistvo predlaganega rebalansa je prav ohranitev primanjkljaja v okviru fiskalnih pravil, je povedal Šircelj. "To pomeni, da je vlada naredila določen napor predvsem v smeri zagotavljanja večje učinkovitosti porabe javnega denarja. Ob tem bi rad poudaril, da so se seveda nekatera sredstva, kot na primer sredstva za obrambo, povečala predvsem zato, da se zagotovi raven vlaganja v varnost, ki je določena s pogodbo o članstvu v Natu," je utemeljil.

Pri spremembah na strani javnofinančnih odhodkov je izpostavil 269 milijonov evrov za ministrstvo za obrambo, ob tem pa še 263 milijonov evrov za finančno ministrstvo, 221 milijonov evrov za ministrstvo za demografijo, 201 milijon evrov za izobraževanje, znanost in mladino. Javnofinančne prihodke so pristojni predvideli na podlagi podatkov o rasti davčnih prihodkov v prvih osmih mesecih letos.

Stopnje rasti glavnih davkov

Ti so se skupaj medletno povečali za 10,9 odstotka. Davek od dohodkov pravnih oseb in dohodnina sta se okrepila za 10 odstotkov, prispevki za socialno varnost za 7,1 odstotka, DDV oziroma davki na blago in storitve za 7,3 odstotka, je nanizal finančni minister. "To so glavni davki, ki polnijo proračun in računam, da bodo njihove stopnje rasti do konca leta ne le iste, temveč se bodo še nekoliko povečale, mislim, da za približno pet odstotkov," je navedel.

Po besedah Širclja slovensko gospodarstvo tudi v teh razmerah, ki vladajo v svetu, dobro deluje. Bruto domači proizvod se je v drugem četrtletju zvišal za pet odstotkov, kar je posledica večjega izvoza. "Tudi v bančnem sektorju so podatki ugodni. Kreditiranje se povečuje. Imamo zelo močen bančni sistem."