Mateja J. Potočnik

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tako sem spoznala Majo in Domna Drnovška, mednarodno znana profesionalna borca mešanih borilnih veščin, ki sta na ograjenem borilnem prizorišču pravi zverini. Ko sem pristopila, sta me pozdravila z nasmehom, in že prvi vtis je bil dober razlog, da sem nekaj dni pozneje sedela z njima za isto mizo.

Medalje, pasovi in zmage so namreč šele začetek zgodbe o dveh ljudeh, ki sta popolno nasprotje vsega, kar si marsikdo predstavlja ob izrazu MMA-borec.

Kdo je mišičasti par? 

Maja Drnovšek Povšnar je v svetu borilnih športov že dolgo znano ime. Črni pas ima v judu in brazilskem jiu-jitsuju, posegla je po evropskem in svetovnem vrhu ter zmagala na svetovnih igrah, danes pa je profesionalna MMA-borka.

Domen Drnovšek je dolgoletni grappler (borec v borbi s prijemi) in profesionalni MMA-borec z vrsto mednarodnih nastopov in zmag. Drnovškova sta junija na spektaklu WFC 30 dosegla zgodovinski dvojček – postala sta prva zakonca, ki sta osvojila zmago na istem dogodku.

Mateja J. Potočnik

Preprosta zakonca

Ogledala sem si norijo ob njunih nastopih. Oboževalci mešanih borilnih veščin častijo njune dosežke, ampak kot novinarko me zanima, kakšna sta zunaj telovadnice in kletke. »Sva čisto preprosta zakonca, povsem normalna človeka,« skomigne Maja.

»Veliko nama pomenita osebno življenje in družina. Rada sva s svojo punčko in za naju je pomembno, da smo res povezani. Sicer pa sva zelo proti vsemu, kar predstavlja nasilje, čeprav se glede na veščine, s katerimi se ukvarjava, morda ne zdi tako.

Tu sva predvsem zaradi ljubezni do športa, zato nama tudi ni težko toliko trenirati,« razloži Domen, pri čemer ne morem prezreti mirnosti v njegovem glasu. Govori počasi, razločno, s pomirjujočim tonom. »Vedno je tak. Tudi v situacijah, ko bi marsikdo odreagiral burno. Je eden najbolj umirjenih ljudi, kar jih poznam,« se ljubeče nasmehne Maja.

MMA-borec, ki skrbi za bolnike

Zakonca imata sicer zunaj kletke običajno poklicno življenje. Maja je bila do nedavnega zaposlena v IT-ju, Domen pa dela v zdravstvu. »Spomladi sva se odločila, da se bom povsem posvetila športu, tako da se zdaj z MMA ukvarjam profesionalno, Domen pa je zaposlen v Splošni bolnišnici Trbovlje.«

Kakšen kontrast! Pol dneva skrbi za druge, nekaj ur pozneje pa z udarci položi nasprotnika na tla. »Jaz lahko vse v enem zrihtam,« prasne v smeh in razloži, kako ga je pot zanesla v zdravstvo. »Oba moja starša delata v njem, pravzaprav skoraj vsa družina.

Ta poklic me je vedno veselil in že kot otrok sem se videl v njem. Hodil sem k staršem na obiske v službo in všeč mi je bilo, kar sem tam videl. Čeprav šport, s katerim se ukvarjam, tega morda na prvi pogled ne odraža, mi veliko pomeni, če lahko komu pomagam – ne samo kot zdravstveni delavec, ampak tudi sicer.«

· Kolesarstvo

Rogliča pri Red Bullu bojkotirajo zaradi tega? Razkriti seznam buri duhove

Doma sta lenuha

Zakonca Drnovšek sta se pred šestimi leti spoznala na treningu, v dvorani sta se celo zaročila. »S tem prostorom sva res zelo povezana. Tisti, ki naju spremljajo, si najbrž mislijo, da se pri naju vse vrti okoli treningov, pa sploh ni tako. Če nisva na treningu, sva kar malo lenuha,« se zasmeji Maja in omeni, da sta si zelo podobna, kar ju še tesneje povezuje tako v športu kot v zasebnem življenju.

S hčerko se najraje odpravijo na izlet ali na morje, sicer pa prosti čas preživljajo čim bolj mirno. Kaj še rada počneta? »Dobro jeva!« izstreli Maja. »Te diete so za naju grozne. Takrat samo razmišljava, kaj vse bova jedla, ko bo konec.« In kaj jima najbolj diši? Maja ploskne: »Pica in cuker!« »Joooj, jaz bi pa pojedel vse živo! S krožnikom vred!« je slikovit Domen.

Partnerja tudi pri treningu

Velik del svojih športnih uspehov pripisujeta temu, da sta našla drug drugega. Bi bila brez tega danes enako dobra borca? »Jaz definitivno ne,« brez pomisleka odvrne Maja. »Ko sem prišla v Litijo, sem bila v jiu-jitsuju sicer že uspešna, vendar nisem imela pravega trenerja.

Domen je poleg partnerstva za nekaj časa prevzel tudi to vlogo. Danes imam sicer drugega glavnega trenerja, a ko gre za mojo kariero, še vedno najbolj zaupam Domnu. Njegovo mnenje najbolj cenim.«

Pomembna prednost je tudi, da imata vedno pri roki partnerja za trening. »To je specifičen šport, sam težko treniraš. Po domače povedano – v luft je težko mahati,« zamahne predse Domen. Ker dela v treh izmenah, tudi ponoči in ob koncih tedna, bi treninge težko prilagajal drugim, z Majo pa je seveda vse precej lažje.

Razumeva drug drugega

Največja prednost njunega partnerstva je zlasti v tem, da drugemu ni treba pojasnjevati življenja, ki bi ga nekdo zunaj tega sveta težko razumel. »Že kot par se zelo dobro razumeva, a pri takšnem športu je še posebej pomembno, da imaš ob sebi nekoga, ki ve, skozi kaj greš. Ljudje na koncu vidijo samo borbo oziroma, po domače povedano, pretep. Ne vidijo pa priprav, koliko časa moraš vložiti in koliko odrekanja je v ozadju,« razloži Domen in poudari, da si težko predstavlja, da bi imel partnerko, ki tega sveta ne pozna.

»Tudi če bi bil sam na drugi strani, bi verjetno težko razumel, zakaj mora nekdo dvakrat ali trikrat na dan na trening in zakaj potem pride domov tako izčrpan, da od njega praktično ni nič. Zadnji mesec ali dva pred borbo imaš hrane tako malo, da je je, malo v šali rečeno, ravno toliko, da preživiš.

Če ob sebi nimaš partnerja, ki te pri tem podpira in razume, zakaj vse to počneš, je takšne priprave zelo težko izpeljati,« pokima Domen, Maja pa razloži, da profesionalni MMA-borci pred tekmovanji praviloma hujšajo, da na uradnem tehtanju, ki je dan pred borbo, dosežejo predpisano težo svoje kategorije.

· Borilni športi

Fabjan s srhljivo grožnjo Hrvatu osupnil regijo, napovedal solze v Zagrebu

Tudi Aria uživa v dvorani

Njuno življenje se je dolgo vrtelo okoli treningov in tekmovanj, sčasoma pa se je pri obeh rodila želja po družini. In tako se jima je pred letom in pol pridružila Aria. »Ko sva izvedela, da bova postala starša, sva se takoj strinjala, da otrok ne pomeni, da morava svoje dotedanje življenje postaviti na glavo.

Veliko je odvisno od tega, kako si življenje organiziraš. Seveda se zdaj prilagajava njej, predvsem pa jo vključujeva v najino življenje. Imava tudi veliko srečo, da nama pri varstvu pomagajo, kadar to potrebujeva,« pove Maja.

Želita si, da bi imela rada gibanje, in za zdaj zanj kaže veliko zanimanja. Tudi dvorana je že od malega skoraj njen drugi dom. »Uživa tam in zdi se mi, da se je tudi zato zelo hitro gibalno razvijala. Vse je oblazinjeno, zato je imela ogromno prostora za varno raziskovanje in je zelo hitro shodila,« pripoveduje Domen.

Danes ju opazuje pri treningih in najbrž misli, da imajo vse mamice in očiji rokavice in se hodijo borit v kletko, se pošalim.»Verjetno res misli, da je to čisto normalno. Za zdaj še ne hodi v vrtec, tako da niti ne ve, da je pri nas kaj drugače,« se strinjata starša.

Mateja J. Potočnik

Deset mesecev po porodu v kletko

Medtem ko marsikatera vrhunska športnica z materinstvom vsaj začasno stopi na zavoro, je Maja naredila nasprotno – vsega deset mesecev po Arijinem rojstvu je prvič stopila v MMA-kletko. Želja, da bi se nekoč preizkusila tudi v tej borilni veščini, je v njej sicer tlela že leta, vendar ob službi in uspešni karieri v jiu-jitsuju zanjo ni bilo časa.

Priložnost je nepričakovano prineslo prav materinstvo. »Ko sem bila na porodniškem dopustu, mi je Domen rekel: 'Zdaj imaš idealno priložnost. Poskusi, pa tudi če greš samo na eno borbo. Tako vsaj ne boš nekoč obžalovala.'«

Še vedno mislita tako? »Imamo samo eno življenje. Bolj ti je žal za stvari, ki jih nisi naredil, kot za tiste, ki si jih,« poudari Domen, ki mu je Maja hvaležna za vzpodbudo. »Ko sem poskusila, sem ugotovila, da mi je MMA od vseh borilnih športov pravzaprav najbolj všeč.«

· US Open 2026

Cicipas šokiral z razkritjem o Kyrgiosu in kokainu: "Vedel sem že prej"

Pretep ali šport? 

Mnogo ljudi v MMA-kletki vidi predvsem dva človeka, ki si zadajata boleče udarce. Pa zakaj bi sploh to počel? »To ni ulični pretep, kjer želiš nekomu škodovati. Oba veva, zakaj sva stopila v kletko. Po borbi se z nasprotnikom objameš, si podaš roko.

Vsi vemo, koliko odrekanja in treninga je v ozadju, zato znaš ceniti tudi človeka, ki te premaga. Če sem ogromno trenirala, pa si bil ti vseeno boljši – vsa čast,« pravi Maja in doda, da kar se zgodi v kletki, tudi ostane v kletki.

Domen meni, da slab prizvok MMA pogosto ustvarja predvsem šov okoli njega, zlasti na Balkanu.

»V javnost pridejo prepiri in žaljenje, ne pa to, da smo borci povsem običajni ljudje z družinami, vse več je tudi zelo izobraženih. Škoda, ker je za mnoge profesionalnost manj zanimiva. Sam praktično z nobenim nasprotnikom nisem imel težav. Izvedeva borbo, si podava roko in greva lahko potem skupaj na pijačo. To je zame šport.«

Pretepali se pa ne bomo! 

Prav borilni šport ga je naučil, da je ena največjih vrednot obvladovanje sebe. »Hvala bogu tisti, ki pridejo v ta šport zato, ker so nasilni, običajno hitro odpadejo. Tudi fantom, ki trenirajo z mano, jasno povem: če prihajaš na trening zato, da se boš zunaj pretepal, nimaš kaj početi ne ob meni ne v mojem klubu.«

Domen je prepričan, da pretepa na ulici pravzaprav ni mogoče dobiti. »Če nekoga poškodujem, lahko izgubim službo, ugled, ogrozim družino. Zakaj? Ker se dve sekundi nisem mogel brzdati? Bedak! Pa kdo mi zagotavlja, da jo bom sam dobro odnesel? Zato od ljudi, s katerimi treniram, zahtevam športne vrednote. Eno je samoobramba, povsem nekaj drugega pa, da si ti tisti, ki konflikt išče in ga sproži.«

WFC Slovenia

Ženska v kletki

Maja je že od malega vajena trenirati s fanti, zato se v izrazito moškem svetu MMA dobro znajde. »Včasih imajo moški več težav trenirati z mano kot jaz z njimi. Težko me udarijo, ker sem ženska, čeprav sem profesionalna borka. Jaz pa jim pravim: raje se na treningu naučim braniti udarce, kot da me potem preseneti nasprotnica.«

V Sloveniji sta trenutno le dve profesionalni MMA-borki. Maja danes nekoliko bolje razume tudi pomisleke svoje mame, ki nad njeno odločitvijo za MMA ni bila navdušena. »Če bi si Aria nekoč želela v kletko, bi tudi sama to zelo težko gledala.«

Največja zmaga

Kaj pa njuna največja zmaga? »Najina družina, nedvomno!« izstreli Maja, Domen pa se skoraj nezavedno pomakne bliže k njej. »Vse drugo bi zamenjala zanjo! Ko sem zmagala na svetovnih igrah, sem bila seveda neizmerno vesela.

Nekaj dni, morda teden, te drži ta evforija, potem mine in življenje gre naprej. Ko dobiš otroka, pa je to nekaj, kar ostane del tebe za vse življenje. To je neprimerljivo.«