Pogačarja noge že pošteno srbijo, bele ceste v pričakovanju novega šova
Točno 146 dni. Toliko je minilo od zadnje dirke Tadeja Pogačarja. Kolesarstvo brez Pogačarja pa je kot juha brez soli.
In tudi zato številni ljubitelji kolesarstva z nestrpnostjo pričakujejo sobotno klasiko Strade Bianche, ta neuradni šesti spomenik. Bele ceste plus Pogačar je garancija za šov, za spektakel.
Pogačar bo letošnjo sezono začel tam, kjer je končal lansko. V Italiji. Ni jih malo, ki bi bili pripravljeni staviti marsikaj, da jo bo tudi rezultatsko gledano začel tako, kot je končal lansko. Z zmago. Sezono 2025 je končal s peto zaporedno zmago na Il Lombardia, v soboto pa bo lovil četrto zmago na dirki Strade Bianche. Presenečenje bo, če je ne bo ujel.
Pogačar in potem dolgo nič
Vsak seznam favoritov se začne z njegovim imenom. Pogačar in potem dolgo nič. Drugače ne more biti, ne po treh zmagah v zadnjih štirih letih. A ne le zmage – tudi oziroma predvsem način je bil tisti, ki je marsikoga pustil odprtih ust. Toskanski makadam je njegovo dvorišče, njegovo igrišče. Tu je prikazal nekaj voženj za kompilacijo »best of«.
Leta 2022 je zmagal s samostojnim pobegom, dolgim 50 kilometrov. Dve leti kasneje je šel še dlje. Oziroma še prej – vžgal je kar 81 kilometrov dolg solo. Lani je v solo pobegu preživel le osemnajst kilometrov, a je pred tem v enem izmed ovinkov grdo padel. Vseeno je bil znova vrtljaj pred drugimi, zadnjega tekmeca pa se je otresel na odseku Colle Pinzuto, ki od četrtka nosi njegovo ime. Čast, ki so je deležni trikratni zmagovalci; poleg Pogačarja jo je bil deležen le še Švicar Fabian Cancellara.
POGAČARJEVA POMLAD 2026
7. marec: Strade Bianche
21. marec: Milano-Sanremo
5. april: Dirka po Flandriji
12. april: Pariz-Roubaix
26. april: Liege-Bastogne-Liege
28. april: Dirka po Romandiji
Moralo bi biti zanimivo za navijače
»Strade Bianche je dirka, na katero me vežejo nepozabni spomini. Moj izkupiček tam je zelo dober in upam, da bom tudi v soboto znova v dobrem položaju. Pričakujemo močne tekmece, startna lista je na teh velikih dirkah vedno zelo kakovostna, zato bi moralo biti za navijače zelo zanimivo.«
Pravi, da ga noge že pošteno srbijo. »To bo moja prva dirka v sezoni in upam, da jo bom dobro začel. Do zdaj sem dirke spremljal s kavča, zato se veselim, da se bom spet podal v akcijo in končno dirkal.«
Ob njem na cesti bo tudi rojak Domen Novak, v avtomobilu športnega direktorja pa Andrej Hauptman.
On proti vsem
Dirkal bo s tarčo na hrbtu. Vsi proti njemu oziroma njim, on oziroma oni proti vsem. Tako kot so že vajeni v zadnjih letih. Slaba novica za tekmece? Kot vse kaže, je že na začetku sezone znova v odlični formi. Če gre verjeti Stravi, je pred dnevi na treningu podrl rekord na Cipressa, klancu iz zaključka spomenika Milano-Sanremo. Prav ta je eden glavnih ciljev (tudi) letošnje pomladi. Ena redkih ugank, ki jih za zdaj še ni uspel razrešiti. A o tem potem.
Najjužnejša severna klasika
Za začetek je tu Strade Bianche, neuradni šesti spomenik in ena (naj)bolj fotogeničnih dirk na koledarju. Letos je nekaj krajša in z nekaj manj makadama, cilj pa je še vedno na Piazza del Campo, enem najlepših kolesarskih gledališč. Gledališče, v katerem se ve, kdo je glavni protagonist.
Vseeno beseda ali dve o njegovih letošnjih izzivalcih. Kot prvo je tu Tom Pidcock. Britanec je dirko dobil leta 2023, lani pa bil najboljši med navadnimi smrtniki.
Nestrpno pričakovanje dvoboja s Seixasom
Po šestih letih se na bele ceste vrača zmagovalec iz leta 2020 Wout van Aert, pod posebnim drobnogledom pa bo novo francosko upanje, komaj 19-letni Paul Seixas.
Kolesarski svet z nestrpnostjo pričakuje dvoboj med Pogačarjem in Seixasom. Ali lahko 19-letni Francoz že upraviči sloves naslednje velike stvari svetovnega kolesarstva? Kdor leti preblizu soncu, se lahko hitro opeče.
Tu so še Irec Ben Healy, Pogačarjev moštveni kolega Isaac del Toro (lani je Tim Wellens pomagal Pogačarju, pri tem pa na koncu sam osvojil tretje mesto) in Francoz Romain Grégoire, ki je na začetku sezone v zelo dobri formi.
Za van der Poela pretežka
Kljub ne prav prepričljivemu uvodu v sezono ima velike načrte tudi Matej Mohorič, ki je to dirko že dvakrat končal med najboljšo šesterico. Bo pa v akciji znova pogrešan Mathieu van der Poel. Nizozemec je sicer tu slavil leta 2021, a je dirka zanj postala preprosto pretežka, s preveč višinskimi metri. Tudi po letošnji omilitvi klancev, kilometrov in makadamskih odsekov.
Iz njegovega tabora sporočajo, da je še vedno pretežka, a mu najbrž tudi morebitna lekcija s strani Tadej Pogačarja, ki bi lahko načela samozavest pred selitvijo na njemu ljube terene, ne diši preveč.
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.