Darko Jorgić: V Švici do nečesa, kar ni uspelo še nikomur
Švicarski Montreaux ostaja srečen kraj za trenutno 15. igralca na svetovni namiznoteniški lestvici, saj se je tam še šestič zapored na turnirju Top 16 prebil do finala.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Hrastničan je na turnirju najboljših evropskih igralcev po zmagah s 3:1 nad Dancem Jonathanom Grothom, s 3:0 nad nekdanjim partnerjem v dvojicah, Hrvatom Tomislavom Pucarjem, in v polfinalu s 3:1 proti Nemcu Benediktu Dudi, 11. na svetovni lestvici, v finalu z 1:3 (-6, -6, 9, -6) moral priznati premoč Francozu Alexisu Lebrunu, s katerim je v finalu tega turnirja izgubil že lani.
Pred tem ga je osvojil kar trikrat zapored, prvič pa je bil v finalu že leta 2020, ko je bil od njega boljši legendarni Nemec Timo Boll. Zaključno borbo je izpustil le leto pozneje, ko je turnir organiziral grški Solun.
Najslabše ravno v finalu
»Vsekakor sem zadovoljen, da sem se v Montreauxu še šestič zapored uvrstil v finale, kar ni uspelo še nikomur. Po porazu v finalu je res ostalo nekaj grenkega priokusa, saj v njem nisem bil tisti pravi Darko, kot sem pričakoval, da bom. Prejšnje tekme sem odigral precej bolje. Predvsem nisem našel prave rešitve pri vračanju Alexisovih servisov. Pokazal nisem niti 40 odstotkov tega, kar znam. Glede na to, da sem pred turnirjem dejal, da bi bil zadovoljen že s polfinalom, ne smem biti razočaran, a ko se enkrat prebiješ do tja, je cilj seveda zmaga,« vseeno ni bil povsem zadovoljen nad končnim razpletom.
»Res dobro igro sem prikazal v nedeljo zjutraj polfinalu proti Nemcu Patricku Dudi. Takrat sem igral svoj najboljši namizni tenis. Morda sem se tam celo preveč iztrošil za finale, kjer nisem našel pravega ritma, kot sem ga imel z Dudo,« je še dodal o tem.
Po nove točke že v Singapurju
Darko s tem finalom na lestvici ITTF ni nič pridobil ali izgubil, ampak le ubranil lanske točke, saj je glede tega sistem skoraj enak kot pri tenisu. Nove točke, ki mu bodo pomagale do dviga na lestvici, bo zdaj lovil na turnirjih, kjer lani ni bil najbolj uspešen, najprej že prihodnji teden na Smashu v Singapurju.
»Tam sem lani izpadel že v prvem krogu, kakor tudi na nekaterih turnirjih serije Champions. Če hočem napredovati po lestvici, moram na teh turnirjih narediti nek preskok. V drugem delu leta, torej od junija naprej, pa moram obdržati uvrstitve na turnirjih, ki sem jih lani odigral res vrhunsko. Tam lahko izgubim veliko točk, iskreno pa upam, da jih bom čim več pridobil v tem prvem delu sezone,« si je glede tega že izdelal načrt.
Bundesliga ga preveč izčrpa
Sedemindvajsetletnik je marsikoga presenetil z napovedjo, da bo po tej sezoni po sedmih letih zapustil svoj klub Saarbrücken, s katerim je aktualni evropski klubski prvak, in da bo klubsko kariero nadaljeval na Poljskem. Kot je dejal, je glavni razlog preobremenjenost z nemško ligo in želja za več časa priprav na druge turnirje.
»Bundesliga me enostavno preveč izčrpa, saj tam za klub vsako leto odigram okrog 32 posamičnih tekem, kar je res veliko število. O tej spremembi sem razmišljal že lani, a me je premamilo, ko se nam je v ekipi pridružil olimpijski prvak Fan Zhendong. Zdaj sem se enostavno odločil, da grem drugam. Stalna potovanja s turnirja na ligo in spet nazaj na drug turnir me resnično utrujajo. Večji fokus bo na treningih in mednarodnih turnirjih. Če želim narediti večji preskok in se spet vrniti med najboljših deset na svetovni lestvici, je to kar edina možnost, saj doslej ni bilo časa, da bi se nanje pripravljal. Za poljsko ekipo bom odigral bistveno manj tekem in ji predvsem pomagal v ligi prvakov. Morda bom kakšno tekmo odigral tudi za ekipo iz Savdske Arabije. Namizni tenis gre v smer, da se več dela s privatnimi trenerji in 'sparingov' ni več toliko, kot jih je bilo prej. Eno leto bom poskusil na drugačen način. Če se bo obrestovalo, bom pri njem vsekakor ostal, v Saarbrücken pa se še vedno lahko kadarkoli vrnem.«
Z Ljubljano v ligo prvakov
Najboljši Slovenec v zgodovini tega športa je pred kratkim podpisal tudi pogodbo z novoustanovljenim namiznoteniškim klubom Ljubljana. Njegova želja in cilj sta, da bi se tudi v Sloveniji igrala liga prvakov: »Videli bomo, kako bo to šlo naprej. Vsekakor s klubom ostajamo v stiku, zanj bom igral tudi državno prvenstvo. Za ligo prvakov so seveda potrebne določene finance ter okrepitve, kar ni majhna stvar. V tem športu za razliko od večine drugih za igranje v ligi prvakov ni pogoj naslov državnega prvaka, se je pa vanjo treba prebiti skozi kvalifikacije. Sem optimist, da bi čez dve leti v Ljubljani že gledali ligo prvakov.«
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
