Krastavost krompirja – je tak krompir še užiten?
Krastavost krompirja povzroči hrapave lise na gomoljih. Preverite, ali je tak krompir užiten, zakaj nastane in kako jo lahko preprečimo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Proti koncu avgusta je marsikdo že pobral krompir, še posebno srednje pozne sorte, ob tem pa se srečal z nekoliko nenavadnimi gomolji - namesto, da bi imeli gladko lupino, je ta hrapava in kot bi bila posuta s krastami. Je tak krompir sploh užiten? In kaj je glavni krivec za tako neprivlačen videz?
Kriva je bolezen
Za neprivlačen videz gomoljev je kriva t.im. krastavost krompirja in je ena najpogostejših bolezni, s katero se srečujemo vrtičkarji. Dobra novica je, da krastavost krompirja sicer ni nevarna za naše zdravje, kar pomeni, da so prizadeti gomolji še vedno primerni za uživanje.
Ima pa krastavost vpliv njihovo trajanje – taki gomolji v shrambi hitreje propadejo, poleg tega jih je zaradi poškodovane površine težje očistiti in pripraviti za kuho. Zato je vsekakor smiselno vedeti, kaj povzroča krastavost in kako jo lahko v prihodnje omejimo.
PREBERITE TUDI:
Zakaj nastane krastavost krompirja
Glavni povzročitelj krastavosti je bakterija Streptomyces scabies, ki se razmnožuje v tleh in napada gomolje med oblikovanjem. Najbolj intenzivno se razvije v sušnih in toplih obdobjih, ko v zemlji primanjkuje vlage. Prav pomanjkanje enakomerne vlage je eden ključnih dejavnikov, ki sprožijo bolezen. Pomembno vlogo pa ima tudi reakcija tal. Krastavost je pogostejša na bazičnih tleh, torej tam, kjer je pH vrednost nad 7.
K nastanku pripomorejo tudi napačni postopki gnojenja. Svež hlevski gnoj, dodan spomladi, poveča možnost pojava bolezni, prav tako prevelike količine apna ali drugih sredstev, ki zvišujejo pH tal.
Ni vedno krastavost
Nekatere sorte krompirja imajo že naravno nekoliko hrapavo ali plutasto lupino, kar na prvi pogled spominja na krastavost. To velja predvsem za nekatere rdeče sorte, sorte s tršo lupino ter starejše lokalne sorte. V teh primerih ne gre za bolezen, temveč za sortno značilnost, gomolji pa so povsem zdravi in enako okusni.
Kako prepoznamo krastavost?
Na gomoljih krompirja se pojavijo hrapave, plutaste lise, ki so lahko le površinske ali pa prodrejo globlje v meso. Včasih se lise razširijo po skoraj celotni površini, drugič gre le za posamezne razpokane zaplate. Čeprav videz ni prijeten, je meso krompirja navadno zdravo in brez okužb. Zato krastavost ni bolezen, ki bi vplivala na kakovost gomolja kot živila, vpliva pa na njegovo tržno vrednost in možnost dolgoročnega shranjevanja.
Krastavost krompirja sicer ne pomeni, da je krompir pokvarjen ali neprimeren za prehrano. Gre predvsem za estetsko napako. Pomembno pa je, da tak krompir porabimo prej, saj se skladišči precej slabše od zdravega in hitro začne gniti.
Kako preprečimo pojav krastavosti
Ker bakterija, ki povzroča krastavost, živi v tleh, joje težko popolnoma izkoreniniti. Veliko pa lahko naredimo s preventivo in pravilnimi ukrepi. Eden od najpomembnejših je kolobarjenje. Krompirja na isto površino ne sadimo pogosteje kot na štiri leta. Tako zmanjšamo možnost, da bi se bakterija prekomerno razmnožila.
Zelo pomembna je tudi vlažnost tal. Krompir je še posebej občutljiv v času oblikovanja gomoljev, torej v juniju in juliju. Če v tem obdobju primanjkuje dežja, je priporočljivo redno zalivanje, saj enakomerna vlaga močno zmanjša možnost okužbe.
Pri gnojenju se izogibamo svežemu hlevskemu gnoju in prekomernemu apnenju. Če želimo izboljšati rodovitnost tal, raje uporabimo dobro uležan kompost, ki ga v tla vdelamo že jeseni. Tako ima do spomladi dovolj časa, da se razgradi in ne povzroča dodatnih težav.
Na kislost tal lahko vplivamo tudi z dodatki. Če so tla preveč bazična, jih zakisamo z dodajanjem šote, žagovine iglavcev ali z naravnim žveplom. Tako ustvarimo pogoje, ki bakteriji manj ustrezajo.
Pomaga pa tudi izbira sorte. Nekatere sorte krompirja so bolj odporne proti krastavosti kot druge. Če vemo, da imamo na vrtu težave s to boleznijo, je smiselno izbrati takšne, ki so manj dovzetne, denimo sorte Marabel, Adora in podobne.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
