Kateri je najboljši dan po Setvenem koledarju za spravilo pridelka?
Marsikdo pri sajenju rastlin upošteva biodinamični Setveni koledar. Pa ste vedeli, da ga je priporočljivo upoštevati tudi ob pobiranju pridelka? Preverite kateri dnevi so najbolj ugodni za pobiranje različnih vrst pridelka.
Pravilo v ospredju je, da naj bo pridelek čim bolj svež. Ne gledamo na pravi dan. Pridelek gre z vrta v kuhinjo. Ne le merljive substance, tudi na splošno še nemerljiva vitalnost pridelka se bo tako najbolj ohranila do krožnika.
Kaj pa pridelki za predelavo?
Splošno pravilo je, da je najboljše spravilo na dan, ki je bil pravi za setev tiste rastline. Toda ne vedno.
Vonj, aroma, barva nekega pridelka listnatih rastlin ali plodovk se najbolje ohranijo, če ga pobiramo na dan za cvet, obstojnost marmelade, soka, kislega zelja bo tako najboljša. Pri predelavi sadja in jagodičevja bomo takrat potrebovali celo manj sladkorja.
MORDA VAS BO ZANIMALO TUDI:
Pri spravilu pridelkov za predelavo bomo poskušali upoštevati tudi čas jutranjega izdiha ali čas popoldanskega vdiha Zemlje, čas za presajanje ali čas za obiranje. Zakaj je to dobro?
Nasprotje najboljšega pri spravilu listnatih rastlin in plodovk je dan za list ali črtan dan. Tudi pri kisanju zelja, vkuhavanju marmelad in izdelavi sokov kaže pobiranje ob takih časih slabšo obstojnost izdelka. Marmelade in sokovi plesnijo prej, aroma in barva je slabša. Dnevi za plod so pri predelavi podobni dnevom za cvet, dnevi za korenino so izhod v sili.
Zakaj je tako?
Pri pobiranju pridelkov naj bi nosili v svoji zavesti, da je pobiranje plodov za rastlino, denimo pri paradižniku, kumaricah, bučkah, poseg, ki ga rastlina zaznava in ki v rastlini pušča posledice. Te so lahko spodbuda, lahko pa jo motijo. Obiranje stročjega fižola, graha, trganje paradižnika na dan za cvet spodbuja oblikovanje novih plodov. Če se tega držimo, bo pridelek enostavno večji!
Marija Thun, avtorica najbolj zanesljivega Setvenega koledarja, je opravljala mnogo poskusov s cvetjem. Ugotovitve so zanimive. Pri posevkih in spravilu zdravilnih rastlin, denimo ognjiču, kažejo primerjave učinka obtrgavanja cvetov ob različnih kvalitetah dneva zelo velike razlike. Pridelek pri obtrgavanju na dan za cvet se v primerjavi s tistim na dan za list podvoji! Rastline po obtrgavanju na dan za cvet oblikujejo mnogo več novih poganjkov in cvetov. Da je kakovost izdelka v zdravilne namene tudi neprimerno boljša tako po zaznavni barvi kot merljivi obstojnosti, je očitno.
Tudi z rezanim cvetjem je podobno. Če ga režemo na dan za cvet, če je le mogoče, zjutraj, bo cvetje ostalo v vazi dlje časa sveže, rastlina pa bo pohitela z oblikovanjem novih cvetov.
In ozimnica? Naj spet omenimo kislo zelje in nasvet Marije Thun: pri kisanju zelja, ki je listnata rastlina, izboljša aromo, barvo in okus škropljenje preparata kremen iz roga enkrat na dan za cvet. Za kar najboljši izdelek sekamo zelje v jutranjih urah na dan za cvet, ribamo pa na dan za cvet, najbolje v času za presajanje in popoldne. Od kod ti nasveti?
In pravila za spravilo krompirja, korenja, rdeče pese? Tudi tu moramo biti pozorni. Splošno pravilo, da je najboljši čas za spravilo korenovk dan za korenino, tako kot pri setvi ali sajenju, tu velja. Izbira napačnega dneva se pri spravilu korenovk zelo maščuje. Obstojnost čebule, korenja ali krompirja je, denimo pri spravilu na dan za list, ekstremno slaba. Dan za korenino, če le gre pa tudi v času za presajanje, je za spravilo korenovk zakon.
In pri žitih? Mislili bi, da trdega zrna spravilo ob napačnem času ne moti. Pa ni tako. Celo zelo pomembno je, kdaj žanjemo. Večletni ponovni posevki spravila žit ob različnih časih so pri Mariji Thun pokazali, da kaže žito, požeto ob dnevih za list ali črtanih dnevih, pri ponovnem posevku slabšo kaljivost in slabše zdravje. Posebej pogoste so glivične bolezni, več je ožiga in črnih rožičkov. Moka iz žit, požetih ob slabih dnevih, je za peko kruha manj primerna. Torej se je treba vsaj pri spravilu žit za ponovni posevek ravnati po pravem dnevu. Dan za plod je najboljši, dan za cvet je dober, dan za list in črtani dnevi so čisto neprimerni. Vemo, zakaj?
In pri sadju? Sadje štejemo k plodovkam. Obrezujemo, s preparati in čaji ga škropimo ob dnevih za plod. Najbolje je, da se tudi pri obiranju, predvsem sadja za ozimnico, držimo dni za plod, pri čemer imajo dnevi v času za obiranje prednost. Vemo, zakaj? Pravilo, ki velja za sadje, velja tudi za jagodičevje. Ker pa je treba jagodičevje obirati pogosteje, se pri spravilu držimo vsaj pravila: najboljši so dnevi za cvet, drugi najboljši so dnevi za plod, dnevi za korenino so izhod v sili, dnevi za list in črtani dnevi so neprimerni. Da ulovimo v plodove kar največ sokov in vitalnosti, poskušamo paziti na obiranje v času jutranjega izdiha Zemlje, na ritem dneva. Kako učinkuje?
Na količino in kakovost pridelka vpliva več dejavnikov. Tu je kakovost zemlje, drugo so semena, tretje in kar najpomembnejše je naše znanje o tem, kaj, kako in kdaj delati, da bo pridelek obilen in res dober.
Zakaj prinaša setev na pravi dan večje pridelke?
Luna obkroži Zemljo v enem mesecu in se pri tem premakne pred 12 ozvezdji zodiaka. Zodiak delimo na tri področja. Pred vsakim od teh treh najdemo po eno ozvezdje, iz katerega se v praksi preverjenih dognanj Rudolfa Steinerja posredujejo na Zemljo karakteristične vitalne energije. Te spodbujajo pri rastlinah lahko rast korenine, rast stebla in listov, oblikovanje cvetov ali oblikovanje plodov.
Vpliv na rastline iz zodiaka se vrsti tako, da govorimo enkrat o dnevih za korenino, ko je delujoč eter življenja, dnevih za cvet, ko je delujoč svetlobni eter, dnevih za list, ko je delujoč kemični eter, in dnevih za plod, ko je delujoč eter toplote. Impulzi trajajo včasih le dan in pol, včasih tudi štiri dni! Če odpremo zemljo in sejemo rastline v času, ko priteka na Zemljo spodbuda za tisti del rastline, ki jo uporabljamo kot hrano, so pridelki večji.
Zakaj je presajanje v času za presajanje boljša izbira?
Luna v svoji mesečni krožnici okoli Zemlje posnema letno pot Sonca, kot jo na Zemlji doživljamo. Pri tem je na poti od Strelca do Dvojčkov na dvižni poti in vleče sokove iz Zemlje v zgornje dele rastlin. Govorimo o času za obiranje. Ko je Sonce na tej poti, imamo zimo in pomlad. Pol meseca, na poti od Dvojčkov do Strelca, je Luna na padni poti pred zodiakom in pritiska sokove v spodnje dele rastlin. Govorimo o času za presajanje. Ko je Sonce na tej poti, imamo poletje in jesen. Če presadimo rastlino z odprtimi koreninami na novo rastišče v času za presajanje, bo hitreje napredovala v rasti.
Zakaj pa je spravilo korenovk na dan za korenino v času za presajanje boljše?
Ker bodo bolj polne sokov in bodo korenje, krompir in pesa v kleti dalj časa kot sveži. Zakaj je to dobro?
Učinek letne poti Sonca z razvojem in odmiranjem enoletnih rastlin, mesečne poti Lune s polnjenjem rastlin v zgornjih delih, nato pa usmerjanjem tekočin v korenine se zrcali v dnevnem ritmu, v učinkih vrtenja Zemlje okoli svoje osi. Zemlja zjutraj izdihuje, popoldne in zvečer pa vdihuje. Če rastlino presadimo na novo rastišče popoldne ali proti večeru, ji to pomaga pri vraščanju na novo rastišče.
Ko se zavemo vpliva ritma meseca in ritma dneva, bomo obirali jagodičevje in sadje, če je le mogoče, v dopoldanskem času, če je le mogoče, v času za obiranje. Tako bodo pridelki kar najbolj polni energij.
Zakaj je tako? Vemo?
Ob dnevih za list pravimo, da priteka na Zemljo tako imenovani kemični eter, ki deluje z elementom voda. Razvoj stebel in listov je plod delovanja kemičnega etra. To je področje, na katerem se dogaja največja kemija na svetu. Vemo pa, da je vse, kar je v zvezi z elementom voda, nagnjeno k razkroju. To preverjamo ob slabih izkušnjah s pobiranjem pridelkov ob dnevih za list.
Vplivu kemičnega etra na obstojnost pridelkov so podobni negativni učinki dogajanj v kozmosu, ki harmonijo sodelovanja med planeti motijo. Taki dnevi so v Priročniku črtani.
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
